V počastitev dneva reformacije je Mestna občina Krško pripravila osrednjo slovesnost v sodelovanju s Kulturnim domom Krško, območno izpostavo JSKD Krško, Valvasorjevo knjižnico Krško, Slovenskim protestantskim društvom Primož Trubar – podružnico Posavje in Posavskim muzejem Brežice.
Dogodek, ki je potekal v duhu bogate slovenske kulturne in jezikovne dediščine, je bil posvečen raziskovanju tem na stičišču med humanistiko in tehnologijo. Avtor koncepta in režiser je bil Nik Škrlec, slavnostna govornica pa slovenska raziskovalka na kalifornijski univerzi Berkeley dr. Nina Beguš.
Na proslavi, ki je potekala v Kulturnem domu Krško, je zbrane uvodoma nagovoril župan Mestne občine Krško Janez Kerin, ki je izpostavil bogato reformacijsko dediščino Krškega in pomen jezika za narodno identiteto. Letos namreč obeležujemo 440-letnico Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice. »Ob tej 440-letnici se spominjamo ne le preteklih dosežkov, temveč razmišljamo o odgovornosti, ki jo imamo danes. Bohorič in Dalmatin sta s svojim delom omogočila razvoj jezika, ki je povezal in dvignil narod. Danes je na nas, da poskrbimo, da bo naš jezik ostal živ in dinamičen tudi v digitalni dobi – ne zgolj kot orodje, temveč kot nosilec naše identitete, vrednot in kulture.« Ob tem je pozval k odgovornemu odnosu do jezika tudi v prihodnosti, ko postaja del digitalnih sistemov in umetne inteligence.
Slavnostna govornica dr. Nina Beguš, ki se je oglasila prek videopovezave iz Kalifornije, je v svojem govoru izpostavila ključno vlogo reformacije za razvoj slovenskega jezika in pomen ohranjanja jezika v digitalni dobi. Poudarila je, da se, podobno kot ob izumu tiska, danes soočamo z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. Opozorila je na nujnost aktivnega vključevanja v razvoj novih tehnologij, saj lahko le tako zagotovimo, da »slovenski jezik ne postane zgolj imitacija, temveč odsev naše kulture in vrednot.« Poudarila je še, da jezikovni modeli, kot so ChatGPT, BERT, ali Claude, ponujajo priložnosti, vendar je ključno vprašanje: »Ali bodo naši vnuki še pisali brez pomoči umetne inteligence ali se bodo čudili zgodbam o tem, kako smo nekoč pisali na prazen papir?« V luči teh sprememb je poudarila pomen aktivnega vključevanja v razvoj tehnologij, ki ne smejo zanemariti kulturnih in jezikovnih posebnosti manjših narodov. Prav tu vidi dr. Beguš priložnost za Slovenijo, da postane pionirka na področju razvoja jezikovnih modelov, ki bodo odražali vrednote in specifike naše družbe. Svoje sporočilo je zaključila z mislijo, da moramo Slovenci, ki smo že skozi zgodovino dokazali svojo tehnološko in kulturno naprednost, tudi danes aktivno sodelovati v globalnih procesih, da bi zagotovili prihodnost našega jezika in kulture v digitalnem svetu.
Razmišljanje o vplivu tehnologije na jezik so v drugem delu proslave z uprizoritvenimi točkami dopolnili performerji Inan Sven du Swami, Mojca Špik, Urh Mlakar in Nik Škrlec, ki je proslavo režiral in vodil. S svojimi interpretacijami so osvetlili ključna vprašanja o prihodnosti jezika in digitalnih sistemih. S tem so želeli spodbuditi občinstvo k razmisleku o tem, kako lahko slovenski jezik ostane živ, dinamičen in vpliven tudi v dobi hitrih tehnoloških sprememb.
Galerija
