V Kozjanskem parku so februarja in marca na območju Jovsov vzpostavili vodne habitate, in sicer tri mlake v velikosti okoli 250 kvadratnih metrov. Mlake so pomemben ukrep za krepitev populacij dvoživk, predvsem ciljnih vrst, kot so nižinski urh, hribski urh in veliki pupek.
V naslednjih sedmih letih bodo v Kozjanskem parku po besedah Tatjane Kotnik zgradili podhode in ograjo na Trebčah, ki bodo dvoživkam omogočili varno prehajanje cest ob selitvah, uredili informacijski center za dvoživke z učno potjo na Trebčah, na območju Jovsov kupili še 13 hektarjev zemljišč in uredili še dodatnih sedem mlak, na območju Bohorja pa bodo uredili 30 mlak za izboljšanje stanja ohranjenosti hribskega urha.
Kozjanski park je kot projektni partner skupaj z Občino Grosuplje, ki je prijavitelj projekta, s Turizmom Grosuplje, Krajinskim parkom Ljubljansko barje, Direkcijo RS za infrastrukturo, Centrom za kartografijo flore in favne, tujima partnerjema iz Danske, Amphi International ApS in Občino Nyborg ter tujim partnerjem iz Nemčije, Verein der Freunde des Deutsch-Poln, EU-Nationalparks Unteres Odertal na razpis programa Life uspešno prijavil projekt Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov.
V projektu tako sodeluje devet projektnih partnerjev iz treh evropskih držav, njegov osrednji cilj pa je izboljšati stanje ohranjenosti ciljnih vrst dvoživk v šestih Natura 2000 območjih v Sloveniji.
S projektom želijo izboljšati populacijo ciljnih vrst in njihove habitate, zmanjšati povoze ciljnih vrst, rešiti urhe pred izumrtjem, združiti znanja in izkušnje iz treh različnih držav na področju ohranjenosti ciljnih vrst ter povečati ozaveščenost.
V Sloveniji bo tako vzpostavljenih približno 130 mrestišč, zgradilo se bo najmanj 60 podhodov in postavilo 10.200 metrov stalnih ograj, prav tako se bodo vzpostavile učne in interpretacijske poti ter učilnice na prostem, postavili bodo tudi informacijske table in opazovalnice.
Gre za projekt v vrednosti dobrih osem milijonov evrov, iz EU pa bodo prejeli 60 odstotkov potrebnih sredstev. Kozjanski park bo tako za izvedbo projekta prejel 451.260 evrov iz EU, 141.772 evrov od ministrstva za okolje in prostor ter 7700 evrov iz Občine Bistrica ob Sotli.