V Kostanjevici na Krki, kjer so lani zavrnili predlog protipoplavne zaščite za mestni otok, za katerega ima Direkcija RS za vode iz kohezijskega sklada zagotovljeno 6,75 milijona evrov, je glede predlaganih predlogov še čas za dogovor, je povedal kostanjeviški župan Robert Zagorc. Hkrati je napovedal možnost novega pogovora z nasprotniki projekta.
Direkcija za vode je sicer projekt lani prekinila, a ga je ob možnosti pozitivnega dogovora s kostanjevško civilno iniciativo oz. lastniki zemljišč na mestnem otoku, ki s predlaganimi posegi niso soglašali, pripravljena nadaljevati, je za STA pojasnil novi kostanjeviški župan Zagorc. V nasprotnem primeru nekateri Kostanjevičani ocenjujejo, da bo se bo morala v tem najmanjšem slovenskem mestu, da bi se spremenila tamkajšnja miselnost o protipoplavni zaščiti, zamenjati vsaj ena, če ne dve generaciji, je dodal. Kot je povedal, se tudi projektiranja zaradi nasprotovanja civilne iniciative še niso lotili, občina pa bi lahko ob njenem nadaljnjem nasprotovanju "izgubila dve izjemni priložnosti v skupnem znesku približno 17 milijonov evrov".
Na kostanjeviški občini sicer glede tega projekta še niso obupali, hkrati pa nadaljujejo druge, sicer nezadostne, ukrepe protipoplavne varnosti. Predvsem na Krkinih obrežjih, ki jih čistijo in utrjujejo. Za vzdrževalna dela skrbijo tudi na Krkinih pritokih, zadnja leta pa imajo vse več dela in stroškov z rečnim plavjem, ki nastaja tudi po zaslugi vse številnejših bobrov. Rečno plavje se ob močnejših padavinah nabira tudi konstrukciji kostanjeviških lesenih mostov. Da ne bi oviralo rečnega pretoka in močneje poškodovalo mostov, pa mora občina stalno skrbeti za odstranjevanja teh naplavin, je še opozoril Zagorc. V Kostanjevici na Krki se morajo sicer občina in lastniki zemljišč zediniti glede predloga protipoplavne zaščite, če želijo dobiti denar za njeno izvedbo. Gre za predlog celostnih ukrepov, s katerimi bi direkcija za vode omejila poplavno ogroženost vzdolž odsekov na območju spodnje Save oz. v spodnjem Krkinem porečju, ki so ga predlani potrdili kostanjeviški svetniki. Izvedba protipoplavnih ukrepov bi prispevala tudi k varovanju kulturne dediščine in kulturnih spomenikov državnega pomena, varovanju poslovnih subjektov, linijske infrastrukture in varovanju pomembnih objektov družbene infrastrukture državnega pomena. Projekt bi protipoplavno zaščitil nekaj več kot 150 zgradb in skoraj 500 prebivalcev Občine Kostanjevica na Krki. Strokovnjaki so sicer pripravili štiri možne scenarije kostanjeviške protipoplavne zaščite. Predlagana inačica, ki so jo med usklajevanji ocenili za najboljšo, pa predstavlja kombinacijo nasipov, zidov in prestavljivih montažnih sten. Temu predlogu pa nasprotuje kostanjeviška civilna iniciativa, ki je sporočila, da se njeni člani zavzemajo za rešitve po meri človeka in za izkoriščenje najprej vseh možnosti sonaravnega zagotavljanja protipoplavne zaščite, ki bo imelo pozitivne posledice za varovanje širše krajine. Zagovarjajo uporabo pasivnih in manj invazivnih ukrepov, ponujeno rešitev pa so ocenili za "konfekcijski izdelek zaostale industrije, ki bo občino izčrpavala z visokim vzdrževanjem vgrajenih pregrad in strojnih naprav".