V okviru obeleževanja 550-letnice mesta Kočevje so danes v njegovem središču postavili interaktivni pano, ki bo mimoidoče popeljal na ogled porušenega kočevskega gradu, okoliških živali in v zgodovino mesta.
Po besedah direktorja Podjetniškega inkubatorja Kočevje Marka Stijepića gre pri interaktivnem panoju za dodatno popestritev mestne turistične in kulturne ponudbe. Pred ogledom si bodo morali mimoidoči na mobilni telefon namestiti aplikacijo TravelAR, ki jo je razvil kočevski podjetniški inkubator, ta pa jih bo s pomočjo panoja popeljala po različnih vsebinah.
V tridimenzionalni tehniki si bo mogoče ogledati predvsem grad in njegove prostore ter njegovo zgodovino v petih zaporednih obdobjih - od leta 1471, ko je Kočevje dobilo mestne pravice, do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad porušen. "Gre torej za poustvarjanje izgubljene kulturne dediščine na podlagi ohranjenega zgodovinskega gradiva ter povezavo virtualnega sveta s fizičnim svetom," je za STA dejal Stijepić. Na ogled bodo tudi živali, značilne za Kočevsko, in zgodovina mesta. Cilj je tudi ljudi vzpodbuditi, da bi uporabljali omenjeno aplikacijo.
Po oceni Občine Kočevje bo pano zanimiva popestritev turistične in kulturne ponudbe v mestu, posebej ker so turisti danes vse bolj zahtevni. "Namesto da bi si nekaj ogledali, fotografirali in nadaljevali pot, želijo nekaj resnično doživeti, vsebino pa pričakujejo na skoraj vsakem koraku," so zapisali v vabilu na današnje odprtje panoja.
Grad Kočevje v Valvasorjevi topografiji 1679
550-letnice pridobitve mestnih pravic v občini bodo med drugim proslavili tudi z nizom kratkih filmov o dogodkih, ljudeh in stavbah, ki so mestu dajale in še vedno dajejo identiteto.
V drugem iz serije dvanajstih kratkih filmov ob 550-letnici mesta se tako pomudijo pri Auerspergovem gradu, ki je vse do druge svetovne vojne predstavljal upravno središče in eno od prostorskih dominant Kočevja. Grad je imel zelo bujno zgodovino, saj mu niso prizanašale ne vojne vihre ne roparji. Zato pa mu je bil – morda celo preveč – prijazen kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki ga je upodobil konec 17. stoletja.