Civilna iniciativa za aktivno Kočevsko je v Kočevju včeraj opozorila na problem neustreznega nadzora nad divjadjo in hkrati na neustreznost lastništva tamkajšnjih zemljišč in gozdov, ki so v približno 80-odstotni državni lasti.
Gre za socialistični relikt, ki jim onemogoča načrtovanje strategije razvoja kmetijstva in samooskrbe, so dodali pobudniki.
Predstavnik pobudnikov Božidar Peteh je ocenil, da se je divjad na Kočevskem po državni osamosvojitvi nenadzorovano namnožila in tako ogroža varnost prebivalstva, hkrati pa bo s škodo v gozdovih tehtno oškodovala območno lesno-predelovalno dejavnost.
O svojih zahtevah bodo zato obvestili pristojna ministrstva in vlado, odgovor oz. povabilo na usklajevalne sestanke za sistemske spremembe pričakujejo najkasneje do 20. maja. Če ne bodo uslišani, so pripravljeni na državljansko neposlušnost. Pozvali bodo tudi k bojkotu skorajšnjih evropskih volitev na prizadetih območjih, je povedal Peteh.
Po njegovih podatkih sicer v dobrobit varnega bivanja med drugim zahtevajo, da se nemudoma izvede zmanjšanje populacije medvedov in volkov najmanj do števila, ki ga je ocenil Zavod za gozdove Slovenije, in da vlada takoj sprejme uredbo, na podlagi katere se bo škoda zaradi divjadi izplačevala takoj in pravično glede na dejansko vrednost škode.
Navedel je še, da zahtevajo, da vlada predlaga spremembo zakonodaje po kratkem postopku tako, da bo odločanje o številu divjadi pristojnost zgolj strokovnih ustanov, pri čemer so opozorili na sodelovanje z domačini. "Postopek odločanja mora biti izvzet iz pravnih okvirjev zakona o upravnem postopku in brez možnosti pritožbe kogarkoli," je pristavil.
Kočevski pobudniki bi radi še, da v proces strokovnega odločanja o številu divjadi vključijo različne strokovnjake, da se strokovno ugotovi najvišje možne število jelenjadi in srnjadi zaradi zaščite gozdov pred objedanjem mladih dreves.
Posebej pa zahtevajo, da država takoj omogoči vrnitev kmetijskih zemljišč prebivalcem Kočevske in sicer z možnostjo odkupa na dolgi rok, trajnega zakupa ali prenosa lastništva na lokalno skupnost za zemljišča, za katera ne bi bilo drugega zanimanja.
Da država kmetom, ki imajo ali bodo imeli kmetije, omogoči tudi odkup ali zakup gozdov kot dopolnilo kmetijske dejavnosti, saj kmetije kočevskega podeželja, "ki delujejo v pogojih hribovskih kmetij, ne morejo preživeti samo s kmetijsko dejavnostjo", ter da se bistveno okrepi delež sredstev iz prihodka državnih gozdov, ki pripada lokalnim skupnostim, in sicer najmanj za petkratnik zdajšnjega deleža, je še navedel Peteh.