Pred župnijsko cerkvijo v Ivančni Gorici so konec tedna odkrili obeležje v spomin na prvo mašo za slovenske vojake, ki jo je v času osamosvojitvene vojne nedaleč stran vodil poznejši vojaški vikar Jože Plut. Ob tem je premier Janeza Janše ocenil, da je bila maša odraz dobrega, kakor so bili dobri tudi nameni Slovenije ob osamosvajanju.
Z omenjeno mašo se je po oceni Janše pisal košček slovenske zgodovine, tisti, ki so dali pobudo zanjo, pa so se dobro zavedali, da gre za nas vse: "Zavedali so se, da ne gre samo za to, ali bo preživela država, ki je bila takrat razglašena, ampak tudi za to, ali bomo preživeli kot državljani, brez katerih ni nobene države," je dejal.
Maša je bila po oceni Janše izraz dobrega, kar je primerjal tudi s samo osamosvojitvijo. "Z njo smo želeli dobro sebi, nismo pa želeli nič slabega nikomur drugemu," je dejal. Končni izhod vsakega velikega dejanja je po besedah Janše odvisen od marsičesa, tisto, kar je pri tem najpomembnejše, pa so dobri nameni. Te dobre namene je Slovenija imela, glas o tem se je razširil tudi po takratni skupni državi, kar je na koncu pripomoglo k bolj umirjenim reakcijam nasprotne strani in posledično k manj žrtvam, je v govoru dejal Janša.
Spomnil pa je tudi na dogodek pred 30 leti, ko je na svečani razglasitvi slovenske samostojnosti na Trgu republike v Ljubljani takratnemu nadškofu Alojziju Šuštarju pri blagoslovu slovenske lipe "nekdo namerno izklopil mikrofon in se s tem pozneje še hvalil". Zaradi tega dejanja blagoslova nadškofa ni bilo slišati in ga je bilo "treba pozneje tisočkrat ponoviti v molitvah po cerkvah in enotah, ki so branile Slovenijo". Po 30 letih z odkritjem obeležja v Ivančni Gorici to takratno napako po besedah Janše nekoliko popravljajo.
Vsi dogodki ob 30-letnici samostojne države, ki se v teh dneh odvijajo širom Slovenije, po besedah premiera sicer kažejo, "da smo se nekako zavedli tiste Slovenije, ki je takrat nastajala, da ta ni pozabljena in da smo se začeli zavedati, kaj so naše skupne vrednote in vrednote slovenske osamosvojitve".
Obeležje je blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je pred tem v bližnji cerkvi vodil tudi mašo. Med pridigo je ocenil, da je bil čas, ko je bila darovana prva maša za slovenske vojake, poseben, hkrati pa je bil to čas, v katerem so se eni prej, drugi pozneje začeli zavedati, "da nam je bila naša samostojnost zaradi svetovnega spleta okoliščin na nek način podarjena, po drugi strani pa so začeli tudi spoznavati, da bo potrebno za ta dar trdo delati in ga obraniti, če ga hočemo imeti".
Obeležje sta postavili Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska. Po besedah župana Dušana Strnada je ideja o primernem obeležju tlela dlje časa, zdaj pa so veseli, da je uresničena.
Do prve maša za takratne pripadnike slovenske Teritorialne obrambe je prišlo 4. julija 1991, ko so teritorialci na Malem Hudem pri Ivančni Gorici pripravljali blokado za primer prihoda oklepnih enot jugoslovanske armade iz smeri Novega mesta. Med teritorialci je bil tudi duhovnik Jože Plut, ki so ga soborci zaprosili za mašo. Do te je nato prišlo na varni lokaciji v gozdu, kot je danes povedal Plut, pa so se je udeležili vsi soborci z izjemo tistih, ki so bili na dolžnosti. Za mašo so pripravili improviziran bogoslužni prostor in križ.