V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je glavni investitor v hidroelektrarno (HE) Mokrice, zavračajo argumente proti gradnji objekta, ki so jih ta teden nanizali predstavniki znanstvene stroke. Odgovarjajo jim v šestih točkah, s katerimi izpostavljajo upravičenost in koristnost projekta.
Številni znanstveniki s širšega področja naravoslovja so vlado namreč ta teden z več argumenti pozvali, naj razveljavi odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z izgradnjo HE Mokrice, ki jo je sprejela prejšnja vlada. Zavzemajo se tudi za strokovno in pravno dosledni vnovičen razmislek o (ne)smiselnosti posega v naravo na sotočju Save, Krke in Sotle, kjer bi stala zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi.
V HESS, ki upravlja z verigo, so danes v sporočilu za javnost na poziv znanstvene stroke odgovorili s šestimi argumenti, ki jih po njihovem prepričanju "aktivisti proti HE" zamolčijo.
Kot prvo izpostavljajo, da dokončanje HE Mokrice do leta 2028 predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt, sprejet v začetku 2020. Z vidika stabilnosti elektroenergetskega omrežja je elektrarna po njihovih navedbah nujna, če želi Slovenija v sistem vključevati načrtovano količino sončnih elektrarn.
Opozarjajo tudi, da Slovenija ni samooskrbna z elektriko, trenutno pa se ob izjemno visokih cenah uvozna odvisnost celo povečuje in presega petino, v trenutkih povečane porabe pa je še precej večja. Pri tem navajajo, da je cena elektrike iz slovenskih objektov bistveno nižja od trenutnih tržnih cen, HE pa pokrijejo okoli tretjino vse porabe v državi.
Poudarjajo še, da Evropska komisija v sklopu svežnja RePowerEU za zmanjšanje odvisnosti EU od ruskih energentov kot enega od ukrepov priporoča olajšanje postopkov za projekte na področju obnovljive vire energije. V Sloveniji so po oceni Bruslja, kot pravijo v HESS, obnovljivi viri in s tem tudi HE široko neizkoriščeni, zato mora država postati na tem področju bolj ambiciozna in poenostaviti zapletene administrativne postopke pri umeščanju objektov v prostor.
V HESS so prepričani tudi, da lahko le projekt HE Mokrice hitro in učinkovito reši poplavno nevarnost na območju. Kot pravijo, je njen pomen pri zagotavljanju poplavne varnosti prepoznan že v obrazložitvi zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in v državnem prostorskem načrtu, ki je projekt HE Mokrice umestil v prostor. Kot so spomnili, so v imeli v vseh postopkih umeščanja v prostor možnost vključitve v odločanje tudi predstavniki javnosti, na podlagi strokovnih dejstev in javnih razprav pa da je prevladala odločitev za projekt.
Pri prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z gradnjo HE Mokrice je bilo tehtanje posameznih javnih koristi po trditvah HESS izvedeno temeljito in na strokovni ravni. Kot navajajo, je na podlagi številnih strokovnih mnenj in večletnih študij tako domačih kot tujih strokovnjakov in organizacij s področja ihtiologije, biologije, naravovarstva idr. presoja izkazala, da je projekt sprejemljiv in da bo kljub posegu, z izvedenimi ukrepi, dosežena dolgoročna ohranitev biotske raznovrstnosti.
Čeprav je Slovenija letos sredi zgodovinsko hude suše, so v HESS prepričani, da ravno sušna obdobja kličejo po gradnji novih večnamenskih projektov, kot je HE Mokrice. Trenutno namreč hidroelektrarne rešujejo predvsem problem, kako čim večje količine vode zadržati čim dlje na ozemlju Slovenije. To pa, kot pravijo, pomeni boljše možnosti za pridelavo hrane, boljše življenjske pogoje ljudi in živali ter krepitev zalog pitne vode.
HE Mokrice je, kot omenjeno, predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice. Gradnja pete hidroelektrarne, ki je pretočnega tipa, bi se morala po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor.
Nazadnje je upravno sodišče je pred dnevi odločilo, da se za projekt ne more izdati gradbenega dovoljenja do končne odločitve o tožbi, ki jo je zoper projekt vložilo Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki izpodbija omenjeno vladno odločbo o prevladi javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave.