V Črnomlju, kjer so se prejšnja leta srečevali s smradom iz bioplinarne na bližnjih Lokvah, se stanje po prehodu bioplinarne v last Petrola popravlja. Občasno in ob določenih vremenskih pogojih sicer še nekoliko zasmrdi, a to ni primerljivo s smradom pred izvedbo sanacijskih ukrepov v bioplinarni, je črnomaljski župan Andrej Kavšek ocenil za STA.
Da je temu tako, je potrdil tudi predsednik belokranjskega okoljskega Društva proteus Niko Šuštarič, ki pa je opozoril, da smrad, predvsem v gornji polovici Črnomlja, povzroča tudi bližnja prašičja farma.
S Petrola so za STA sporočili, da v bioplinarni na Lokvah izvajajo vse ukrepe za preprečevanje neprijetnih vonjav in izpustov v okolje. Opravljajo redne obratovalne nadzore izpustov, v tehnološkem procesu so uvedli več izboljšav, "ki so vplivale na izboljšanje delovanja bioplinarne in preprečevanje emisij v okolje".
"Izvedli smo obnovo in rekonstrukcijo plinskih instalacij, obnovili smo fermetorja, zamenjali plinohrama, izboljšali in nadgradili krmilni sistem, obnovili sistem za čiščenje zraka. Izvedli smo vse ukrepe, ki so bili potrebni za poslovanje v skladu z zakonodajo in dobro prakso," so navedli.
Kot so dodali, so pri izbiri tehnologije proizvodnje bioplina in preprečevanja emisij v okolje preverili vse možnosti in izbrali najučinkovitejšo tehnologijo. Poudarili so tudi, da sodelujejo z lokalno skupnostjo.
Po Petrolovih podatkih ima Bioplinarna Črnomelj dovoljenje za letno predelavo 25.000 ton organskih odpadkov. Večinoma gre za pomije, nekaj je tudi pekovskih in nerabljenih trgovskih izdelkov oz. sadja in zelenjave s pretečenim uporabnim rokom.
Pri predelavi tovrstnih odpadkov v bioplinarni nastaja bioplin, ki ga porabijo za soproizvodnjo toplote in zelene električne energije. Drugi produkt anaerobne digestije pa je digestat.
Na Petrolu so še dodali, da v Bioplinarni Črnomelj nastaja le digestat prve kategorije, torej primeren za gnojenje, ki ga oddajajo okoliškim kmetom. Ker tega ne dehidrirajo, pa v bioplinarni ne nastaja pregnito blato in s tem zato nimajo težav.
Belokranjski okoljevarstveniki - predvsem zaradi tamkajšnjega krhkega kraškega območja in ogroženosti endemične črne človeške ribice - sicer že vrsto let opozarjajo, da je uporaba tega digestata pri gnojenju večkrat pretirana in nenadzorovana.
Predsednik okoljskega društva Šuštarič je ocenil, da se je stanje glede tega zaradi nekoliko pogostejših inšpekcijskih obiskov v zadnjem obdobju nekoliko popravilo. Pristavil je, da so sicer še daleč od urejenosti razmer in da bi morala država na tem področju ravnati bolj po "kmečki pameti".
Upoštevati in predvideti bi morali namreč tudi letno rast in različne potrebe kmetijskih kultur, določiti ostrejša merila ter izvajati ustreznejši nadzor gnojenja z digestatom oz. gnojevko, ki nastaja v bioplinarni, je prepričan.
Za večjo vlogo države pri reševanju omenjenega problema se je zavzel tudi župan Kavšek.