V Splošni bolnišnici Brežice so danes pripravili strokovni posvet o virih za preučevaje njene zgodovine, s katerim želijo zbrati gradivo za zbornik ob njeni 150-letnici. Izdati ga nameravajo do konca leta, pred to posavsko ustanovo pa je po njeni lanski 150-letnici tudi velika naložba, s katero jo želijo posodobiti in še trdneje regijsko umestiti.
V brežiški bolnišnici nameravajo letos začeti večji projekt za okrepitev lastnih zmogljivosti. Naložbo so ocenili na približno 14,5 milijona evrov, pri čemer računajo predvsem na državno denarno podporo, je njena direktorica Anica Hribar potrdila za STA.
Gre za gradnjo nove bolnišnične zgradbe F, v kateri delujeta fizioterapija in še nekaj ambulant, ki jo nameravajo porušiti in na njenem mestu zgraditi novo poslopje. V tega naj bi nato prestavili polovico bolnišničnega internega oddelka, ginekološki oddelek in fizioterapijo z nekaj ambulantami.
V nadaljevanju projekta se bodo nato lotili prenove stavbe A oz. prvotne najstarejše, skoraj 140-letne bolnišnične zgradbe. V njenem spodnjem delu nameravajo preurediti prostore za že zdaj tam delujoči kirurški oddelek, urediti prostore za rehabilitacijo po operacijah, v nadstropju pa negovalni oddelek. Število postelj v stavbi A nameravajo z zdajšnjih 25 dvigniti na 50 postelj.
Prenovo stavbe A sicer načrtujejo po preselitvi polovice internega oddelka in ginekološkega oddelka v novozgrajeno stavbo F. V zdajšnjem prostoru ginekološkega oddelka stavbe A pa nameravajo nato namestiti polovico kirurškega oddelka in začeti njeno prenovo.
Za projekt stavbe F še pridobivajo gradbeno dovoljenje, na končno potrditev načelno odobrene državne podpore pa še čakajo. Graditi nameravajo začeti v jeseni. Glavnino naj bi nato zgradili prihodnje leto in naložbo oz. opremljanje končali do sredine leta 2025. Gre za naložbo, ki se je kot ključna pokazala ravno med epidemijo covida-19, je še ocenila direktorica.
Splošna bolnišnica Brežice sicer oskrbuje približno 70.000 prebivalcev brežiške, krške in sevniške občine oz. Posavja, v njej zdravijo tudi del prebivalcev sosednjih območij. Ima 380 zaposlenih, od teh skupaj s specializanti 60 zdravnikov.
Prvi pomemben mejnik v zgodovini bolnišnice je sicer predstavljal ukaz cesarja Franca Jožefa iz 1872, s katerim so brežiško bolnišnico iz mestne povzdignili v občo javno bolnišnico, drugi pomemben korak pa je bila ustanovitev ločenih oddelkov. Prvih 68 postelj v novi, 1. januarja 1889 uradno odprti stavbi, so namenili kirurškemu oddelku in porodnišnici v njenem pritličju, in internemu oddelku, ki je skupaj s pridruženo bolnišnično lekarno zasedel prvo nadstropje.
Leta 1953 so v okviru kirurškega dobili še ginekološki oddelek, na zdajšnje mesto pa so ga z dograditvijo bolnišnice preselili leta 1973. Leta 1961 se je nato pokazala potreba po otroškem oddelku, ki je deloval v okviru internega oddelka, tega pa so leta 1984 preselili v svoje nadstropje. Leta 1977 so vzpostavili oddelek centralne intenzivne terapije znotraj kirurškega oddelka, njegova prostorska ločitev pa je bila možna šele leta 2021.
Mejnik v razvoju bolnišnice je bila tudi vzpostavitev ambulantne dejavnosti, za katero so leta 1962 zgradili poliklinični ambulantni trakt. Potrebam po neakutni obravnavi, podaljšanem bolnišničnem zdravljenju in paliativni oskrbi so z oddelkom za bolnišnično nego zadostili leta 2002. Leta 2014 je bolnišnica kot prva v državi dobila urgentni center.
Brežiška bolnišnica ima zdaj 120 postelj za akutno in 35 postelj za neakutno obravnavo. Nepogrešljive zdravstvene enote so tudi radiološki oddelek, katerega zametki segajo v leto 1917, lekarna, laboratorij s transfuzijo, mikrobiološki laboratorij in fizioterapija.