V prostorih stalne etnološke postavitve Posavskega muzeja v Brežicah so včeraj odprli dodatno razstavo Kruh, potice in kolači, s katero bodo predstavili posavsko prehransko dediščino oziroma območno snovno in nesnovno dediščino, ki obsega kruh, potice in drugo pecivo. Posebno mesto so kot posebnosti namenili bizeljskemu ajdovemu kolaču.
Razstava dopolnjuje stalno etnološko postavitev, ki predstavlja tovrstne značilnosti Posavja in prehransko dediščino območja na robu Panonske nižine, je etnologinja Posavskega muzeja in avtorica razstave Stanka Glogovič pojasnila za STA.
Razstavili so tudi različne primerke kruha, potic in peciva oziroma testeno in krušno dediščino Posavja. Pri tej gre posebno mesto bizeljskemu kolaču, za katerega pripravljajo vpis v register slovenske nesnovne kulturne dediščine, je dodala.
Bizeljski ajdov kolač je slano ajdovo pecivo s skutnim nadevom in izvirna kulinarična posebnost Bizeljskega ter okolice. Gospodinje so ga pekle in postregle ob različnih priložnostih, največkrat za praznike, kot sta velika noč in dan vseh svetih, ter za božično večerjo.
Iz doma pridelanih sestavin ga še vedno pripravijo za posebne priložnosti. V bizeljskem aktivu Društva kmetic Brežice, kjer skrbijo za promocijo in predstavitev kolača, so izpopolnili recept zanj, tako da je danes enoten tako po videzu kot po okusu.
Sicer pa na celotnem območju Posavja, tako na štajerski kot na kranjski strani, ajdov kolač pripravljajo z enakimi sestavinami, le da ga ne oblikujejo zavito, temveč kot pogačo. Po sestavinah je torej enak bizeljskemu, po obliki pa drugačen, je še opozorila Stanka Glogovič.