paliativna oskrba Svet24.si

Nemškega zdravnika Johannesa je vodila »morilska...

furs Svet24.si

Furs opozarja, da tega še vedno ni storilo na ...

posnetek4 Necenzurirano

Nove fotografije: inšpektorica sume zakopavanja ...

primoz cimerman skofljica Reporter.si

Nova spolna afera? Občani Škofljice ovadili ...

dallas daniel gafford luka doncic Ekipa

Gafford za Slovenijo na Eurobasketu: Bilo bi ...

urban-zaloznik, zivljenje-na-tehtnici, prihod-domov, jasmina Njena.si

Življenje na tehtnici: Pri Urbanu doma vroče in ...

Raul Victor Sanchez Ekipa

Olimpija lovi evropsko pomlad, Stožice ne ...

Novice Brestanica

V Brestanici opazili orjaški dežen

Piše: Radio Krka/wikipedia

Čas objave:
10.07.2015 12:23

Iz Brestanice so okoli 10. ure obvestili brežiški Regijski center za obveščanje, da so opazili orjaški dežen. Gre za zelo strupeno rastlino.

Orjaški dežen (znanstveno ime Heracleum mantegazzianum) je strupena kobulnica, ki lahko zraste od dva do štiri metre v višino. Izvira s Kavkaza in srednje Azije. V Evropo so ga prinesli kot okrasno trajnico. Zanimiva je zaradi velikih listov in orjaških kobulastih socvetij.

Njena zasaditev ima vsaj dva nezaželena učinka, in sicer se s pomočjo krilatih plodov širi z vrtov v okolico, kjer se lahko ustali in oblikuje velike, težko prehodne sestoje, je pa tudi zelo strupena.

Strupen rastlinski sok orjaškega dežena vsebuje furanokumarine in na koži, ki je izpostavljena soncu, povzroča pekoče in boleče izpuščaje. Ti se pogosto razvijejo v trdovratne mehurje, ki se zelo počasi zdravijo. Rastlinski sok, ki zaide v oči, pa lahko povzroči začasno ali celo trajno slepoto.

V Sloveniji poleg orjaškega dežena uspevajo še domorodne vrste deženov; med njimi je splošno razširjen navadni dežen. Domače vrste so bistveno manjše, od orjaškega dežena pa se razlikujejo tudi po nazobčanosti listov ter dlakavosti listnih pecljev in stebel.

Orjaški dežen prištevamo med tujerodne invazivne rastlinske vrste. K nam so ga prinesli s Kavkaza. Orjaški dežen povzroča nevšečnosti v več evropskih državah.

V Sloveniji so do zdaj zabeležili le nekaj rastišč te strupene rastline v naravi. Najbolj znano je rastišče v bližini ljubljanskega botaničnega vrta, kjer gre že za precej velik sestoj, znani pa so tudi podatki iz okolice Gorenje Blato, Maribora, Kočevja in Bleda, še piše na wikipedii.