V metliškem Belokranjskem muzeju, ki pokriva arheološko bogato in pomembno območje, kjer zadnja leta poteka vse več tovrstnih raziskav, si zadnje poldrugo desetletje zaman prizadevajo za lastni arheološki oddelek. Ker tega nimajo, veliko belokranjskih najdb pristane drugje. Muzej tudi nima nikogar, ki bi zanje skrbel po strokovni plati.
Direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek je povedala, da je imel muzej lastnega kustosa za arheologijo v svoji 70-letni zgodovini pred desetletji zaposlenega le tri leta.
Ker je zasnovan kot splošni regionalni muzej, vključuje tudi arheološko zbirko, kustosa pa bi potrebovali tudi zaradi bogatega arheološkega gradiva, ki so ga v Beli krajini odkrili od njegove ustanovitve.
Zadnja leta so v medijih odmevali najdba poznoantičnega zlatnika v Črnomlju, najdba keltskega zlatnika iz 4. stoletja pred našim štetjem, nedavna najdba starejšeželeznodobne bronaste čelade negovske tipa, oboje pri Podzemlju, in druga belokranjska odkritja. Veliko omenjenega gradiva pa po strokovni obdelavi v Ljubljani ali Novem mestu ne pride do Belokranjskega muzeja, kot bi sicer moralo, je opozorila.
Z dokumentiranjem belokranjske arheološke dediščine se tako "že dolga leta ne ukvarja nihče", predmeti, ki jih imajo, pa čakajo v depoju.
Gre za nevzdržno stanje, ki bi ga moralo ministrstvo za kulturo rešiti s podelitvijo pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev Belokranjskemu muzeju tudi za področje arheologije in z zaposlitvijo arheološkega kustosa. O tem so pristojne sicer večkrat opozorili.
Pri zavzemanju za lastni arheološki oddelek in arheološkega kustosa so Belokranjski muzej podprli tudi številni slovenski ugledni arheologi, je dodala direktorica.
Opozorila je tudi, da bo Belokranjski muzej prihodnje leto praznoval 70-letnico delovanja in ob tej pripravil novo stalno arheološko razstavo, ki bo dopolnjena s pomembnimi najdbami zadnjih desetletij. To bodo vključili v preurejeno in novo zasnovano stalno razstavo Med Gorjanci in Kolpo - Sedem tisočletij pričevanj o življenju na tleh današnje Bele krajine na metliškem gradu.
Dokler se ne reši zagata z zaposlitvijo kustosa arheologa, sodelujejo z arheologinjo Lucijo Grahek, po rodu Belokranjko, ki je zaposlena na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU in bo s pomočjo študentov pregledala gradivo metliškega arheološkega depoja ter ga ustrezno uredila. Zasnovala bo tudi metliško novo stalno arheološko razstavo, je še povedala Andreja Brancelj Bednaršek.
Direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek
O prizadevanjih za lastni arheološki oddelek