Med domačimi gosti Bele krajine je veliko zanimanja za unovčevanje turističnih bonov. Večina gostov s temi plačuje prenočitvene storitve v kampih, glampingih in drugih nastanitvah. Ponudniki njihovo uvedbo pozdravljajo, so zatrdili v Razvojno informacijskem centru Ric Bela krajina.
Višja svetovalka črnomaljskega Rica Bela krajina Barbara Vraničar je ocenila, da Bela krajina za zdaj beleži dobro poletno turistično sezono.
Tja sicer prihajajo gostje, ki cenijo butična, avtentična in zelena doživetja, kar se je med epidemiološko krizo pokazalo kot idealna ponudba. Bela krajina je namreč "idealna tako za aktivne turiste kot za tiste, ki iščejo sproščujoč in miren oddih od vsakdana", saj se skoraj polovica tega turističnega območja nahaja v posebnem varstvenem območju Nature 2000.
V Beli krajini, kjer zadnja leta beležijo do 70-odstotni obisk gostov iz Slovenije, letos ti prevladujejo, je dodala.
Najbolj zasedeni so nastanitveni objekti ob Kolpi, "saj je še vedno največ zanimanja za oddih ob obkolpski rivieri". Veliko povpraševanja beležijo tudi druge nastanitvene zmogljivosti, kot so počitniške hiše in kmetije z nastanitvijo. Zadnje analize kažejo tudi rast povpraševanja po družinskem turizmu.
Po podatkih Statističnega urada RS so sicer v Beli krajini v letošnjih prvih treh mesecih zabeležili nekaj več kot 5200 prenočitev, kaj je skoraj polovica manj kot v enakem lanskem obdobju. Zaradi epidemije novega koronavirusa aprila medtem turističnih prenočitev sploh niso zabeležili.
Med novostmi belokranjske turistične ponudbe je Vraničarjeva izpostavila, da je na kmetiji Zupančič ob izviru Jelševniščice pri Črnomlju, ki je znan kot eno od treh do zdaj odkritih belokranjskih nahajališč črne človeške ribice, letos zaživel informacijski center z muzejem na prostem.
V Krajinskem parku Lahinja, ki temelji na doživljajskem turizmu, so prenovili podest, ki omogoča sprehod po mokrišču Nerajski Lugi, v informacijskem centru Veliki Nerajec, ki je urejen v 250 let stari hiši, pa lahko obiskovalci podoživijo življenje prednikov.
V metliškem mestnem jedru so nedavno odprli Hišo dobrot Bele krajine, ki ponuja izvirne in izročilne belokranjske izdelke, v Semiču pa so v sklopu čezmejnega projekta Misterion lani nadgradili Kraško učno pot od Lebice do Krupe. Uredili so tudi dostop do kraške jame Judovska hiša, postavili so učilnico v naravi, uredili razgledno točko in postavili didaktična igrala. Označili so naravno in kulturno dediščino ter prek Krupe položili brv.
Belokranjci vabijo tudi k ogledu Centra narave Bele krajine v semiški muzejski hiši s krajevnimi zbirkami, v Metliki pa k sprehodu po učni poti ob strugi potoka Obrh.
Po podatkih Vraničarjeve v Beli krajini delujejo trije glampingi in 12 kampov. Nekateri od teh ponujajo kombinacijo obojega, drugi pa tudi postajališča za avtodome. Turistično območje Bela krajina s preostalimi nastanitvenimi zmogljivostmi premore skupaj približno 1300 stalnih ležišč.