V Beli krajini so v preteklih dveh letih zabeležili 30-odstotno rast števila prenočitev, v prvem polletju letos pa še za 13 odstotkov. V belokranjskih občinah, ki so nedavno sprejele skupno razvojno strategijo do leta 2022, tako ocenjujejo, da turizem vse bolj postaja ena od nosilnih območnih gospodarskih panog.
Rast glede na pretekla leta beležijo tudi pri številu prenočitev tujih gostov, kar je sicer eden od ciljev omenjene turistične strategije.
Da je turizem v Beli krajini ena od nosilnih gospodarskih panog, po mnenju ekipe za razvoj belokranjskega turizma "dokazuje dejstvo, da Belo krajino obiskuje čedalje več slovenskih in tujih turistov, ki so deležni kakovostne turistične ponudbe in namestitve."
Po podatkih ekipe Turizem Bela krajina, ki jo sestavljajo predstavniki črnomaljskega Razvojno informacijskega centra, metliškega Turističnega društva Vigred in Kulturnega centra Semič, je sicer Bela krajina v okviru strategije trajnostne rasti slovenskega turizma opredeljena kot eno izmed 34 vodilnih turističnih slovenskih območij. Skupaj s Kolpo pa se uvršča med pet vodilnih doživetij "makrodestinacije" osrednja Slovenija in Ljubljana.
Pristavili so, da je sicer za vzpostavitev strateškega upravljanja, sistematičen razvoj in promocijo turizma v Beli krajini bistvenega pomena omenjena strategija razvoja turizma Bele krajine do leta 2022, ki predvideva odgovorno ohranjanje tamkajšnjega večetničnega kulturnega izročila, edinstveno krajino in zaščito kulinaričnih posebnosti.
V skladu s tem so zastavili vizijo, po kateri bi Bela krajina postala eno vodilnih slovenskih turističnih izhodišč za zahtevne goste, "ki iščejo in cenijo butična in avtentična doživetja v neokrnjeni naravi".
Strategija predvideva tri ključna razvojna področja, skupni območni menedžment, turistično ponudbo in predstavitev. Kot cilje navaja okrepitev števila prenočitev zunaj glavne turistične sezone, podaljšanje povprečne dobe bivanja, okrepitev zanimanja domačinov za zaposlitev v turizmu, razvijanje integralne turistične ponudbe za zahtevne goste ter privabljanje premožnejših gostov.
Strategija poudarja še območni preplet naravne in kulturne dediščine oz. stik z naravo, notranjo sprostitev gostov, oddih, dejavnosti na Kolpi, pohodništvo in kolesarjenje, kulinariko, ustvarjalno spoznavanje kulturne dediščine in podobno. V Beli krajini načrtujejo tudi krepitev digitalne predstavitve, je še zapisala ekipa za razvoj belokranjskega turizma.
