Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka z geslom Učimo se z gozdovi - gozd je modrost!. Gozdovi nudijo in dolgoročno ohranjajo čist zrak, tla in vodo, igrajo pa tudi ključno vlogo pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se soočamo danes - podnebnimi spremembami, odpravljanjem lakote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti.
Nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov poudarja pomen spoznavanja in razumevanja gozdov za vse generacije. Kot so ob tej priložnosti izpostavili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ključnega pomena, da gozdove, ki so eno od najpomembnejših naravnih bogastev, in njihovo vlogo spoznamo in se z njimi zbližamo že v zgodnjem otroštvu. To je ključnega pomena za ohranjanje narave in naravnih virov za prihodnje generacije.
Gozdovi namreč čistijo zrak in vodo, ohranjajo zdravje in dobro počutje ljudi. "Imajo ključno vlogo pri soočanju z največjimi izzivi sedanjosti in prihodnosti - podnebnimi spremembami, odpravljanju lahkote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti. Pomen gozdov bo ob povečanju svetovne populacije na predvidenih 8,5 milijarde do leta 2030 večji kot kadarkoli prej," so poudarili.
Povezovanje otrok z naravo po oceni ministrstva ustvarja bodoče generacije, ki se zavedajo vloge in pomena gozdov in dreves ter potrebe po trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom.
Ozaveščanje o pomenu gozdov prispeva k uresničevanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, so prepričani v Zavodu za gozdove Slovenije, ki kot osrednja organizacija enotne javne gozdarske službe v državi načrtuje in usmerja razvoj vseh naših gozdov, redno pa organizira popularizacijske aktivnosti za vse družbene skupine po celi Sloveniji. Še posebej pomembne za prihodnost gozdov in družbe so dejavnosti za predšolsko in šolsko mladino, v katere je letno vključenih preko 15.000 otrok.
Pri nas so gozdovi široko dostopni in jih v prostem času tudi pogosto obiskujemo, so ob tem navedli na Zavodu RS za varstvo narave. Kot je pokazala nedavna javnomnenjska raziskava, ki so jo opravili v okviru projekta Life Artemis, namreč dve tretjini Slovencev gozd obišče najmanj enkrat na mesec.
Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov površine Slovenije, v zadnjih letih pa so jih prizadeli žledolom in posledično namnožitev podlubnikov ter vetrolom. Te naravne katastrofe so po podatkih zavoda za gozdove v državnih in zasebnih gozdovih skupaj poškodovale preko 16 milijonov kubičnih metrov dreves. Po naravni poti se bo po oceni zavoda obnovilo 95 odstotkov teh površin, obnova s sadnjo pa bo potrebna na okoli 1700 hektarjih.
Zaradi žledoloma v letu 2014 in namnožitve podlubnikov, ki so sledila, se je posek povečal, na trgu je bilo več količin, posledično so se odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov znižale, število zaposlenih v gozdarstvu pa povečalo.
Kot so izračunali na statističnem uradu, je bila leta 2017 povprečna odkupna cena za kubični meter gozdnih lesnih sortimentov z 51 evri za osem odstotkov nižja kot leta 2013. V letu 2017 je v slovenskih gozdovih delalo nekaj več kot 7000 redno zaposlenih in sezonskih delavcev, kar je približno 20 odstotkov več kot v letih pred žledolomom v letu 2014.
"V letu 2017 je bilo v slovenskih gozdovih realiziranega 75 odstotkov možnega načrtovanega poseka. Če bi ga posekali še okoli 1,5 milijona kubičnih metrov (da bi bila realizacija 100-odstotna), bi pripravili surovinsko osnovo za okoli 10.300 potencialnih novih delovnih mest v dejavnostih, vezanih na gozdne vire," so še izpostavili statistiki.
Gozdove po naravnih ujmah zdaj ogroža tudi vse več invazivnih tujerodnih vrst, pa so opozorili na zavodu za varstvo narave. "Nekatere invazivne tujerodne rastline lahko tudi v gozdovih oblikujejo goste sestoje, ki onemogočijo rast drugih rastlin. Vzkliti ne morejo niti mlada drevesa, zato je okrnjeno pomlajevanje gozdov," so poudarili.
"Za prihodnost naših gozdov je ključno preprečevanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Še posebej pomembno je, da nove tujerodne vrste zaznamo v zgodnjih fazah širjenja, saj je takrat pogosto še mogoče preprečiti, da bi se oblikovale trajne in obsežne populacije, ki bi povzročale škodo," so izpostavili in spomnili, da lahko prek spletne in mobilne aplikacije Invazivke (www.invazivke.si) vsak registriran uporabnik sporoča podatke o opaženih tujerodnih vrstah.
21. marec je za mednarodni dan gozdov leta 2012 razglasila generalna skupščina Združenih narodov (ZN). Tam poudarjajo, da je okoli 1,6 milijarde ljudi odvisnih od gozdov, ki sicer nudijo življenjski prostor več kot 80 odstotkov vrstam zemeljskih živali, rastlin in insektov. Kljub temu se na svetovni ravni nadaljuje krčenje gozdov, letno jih izgubimo 13 milijonov hektarjev, kar je po oceni ZN že alarmantna raven. Krčenje gozdov k skupnim emisijam toplogrednim plinom prispeva med 12 in 20 odstotki.