Trapisti so močno zaznamovali svoje 60-letno bivanje na gradu Rajhenburg v današnji Brestanici. Sami so proizvajali tudi čokolado.
Trapisti so močno zaznamovali svoje 60-letno bivanje na gradu Rajhenburg v današnji Brestanici. Pa ne zgolj z vero, ki so jo širili, ampak tudi z novostmi, ki so jih vpeljali pri gospodarjenju in novih pridelkih, ki so številnim omogočili boljše življenje. Sami so proizvajali tudi čokolado. Čeprav so svoje recepte skrbno čuvali, želijo zdaj s projektom Trapistin znova obuditi njeno izdelavo, pa tudi izdelavo drugih izdelkov, ki so jih prinesli trapisti.Leta 1881 so francoski trapisti kupili grad Rajhenburg in se po treh letih vanj tudi vselili. V njem so uredili samostan Marije Rešiteljice, ki je imel tudi več posestev v okolici. To je bil edini samostan tega reda v Sloveniji in eden izmed treh samostanov v takratni Jugoslaviji. Trapisti so bili red reformiranih cistercijanov, ki je zapovedoval zelo stroga pravila meniškega življenja - popoln molk in načelo vse, kar potrebuješ za svoje življenje, naredi sam. Znani so bili predvsem po industrijski proizvodnji čokolade, likerja in sira trapista, imeli pa so tudi vzorno in sodobno obdelana kmetijska posestva, sadovnjake in vinograde na Sremiču. Med nemško okupacijo je bil njihov samostan razpuščen. Nekaj menihov je takrat odšlo v trapistovski samostan Marije Zvezde v Banjaluki, od koder so se leta 1945 vrnili. Njihov samostan v Brestanici je bil dokončno razpuščen leta 1947, ko je bilo njihovo premoženje nacionalizirano.
Trapisti so v Brestanici pustili neizbrisen pečat. Tega bi zdaj radi obudili s projektom "Vpliv trapistov na posavsko podeželje z akronimom "Trapistin"". Vodilni partner tega projekta je Kulturni dom Krško, ki je bil uspešen na 5. javnem pozivu za nabor projektov, upravičenih do nepovratnih sredstev Leader, in tako pridobil dobrih 69 tisoč evrov. Celotna vrednost projekta je ocenjena na dobrih 92 tisoč evrov. Ob kulturnem domu v projektu sodelujejo še: Regionalna razvojna agencija Posavje, Hiša trt, vina in čokolade Aleša Kuneja iz Brestanice in Gostilna Šempeter iz Bistrice ob Sotli, ki jo vodi Srečko Kunst.
V tem projektu bodo po besedah njegovega vodje Alenke Černelič Krošelj analizirali vpliv trapistov na podeželje za razvoj novih izdelkov z novo dodano vrednostjo. Obujeno in rekonstruirano bo znanje izdelovanja čokoladnih in drugih izdelkov trapistov, s tem pa tudi povečana dostopnost do kakovostnih rokodelskih izdelkov v Posavju. Cilja tega projekta sta tudi vsaj deset novih registriranih rokodelcev in vsaj eno novo delovno mesto.
Spet bodo izdelovali "trapistovsko" čokolado
V Hiši trt, vina in čokolade Kunej nameravajo rekonstruirati enega izmed najbolj prepoznavnih trapistovskih izdelkov v tem okolju in eno prvih regionalnih blagovnih znamk čokolado "Imperial". Tako bodo kupili opremo za dopolnitev čokoladnice na gradu Rajhenburg in pripomočke za izdelovanje čokolade, pa tudi opremo za vinoteko vin iz trapistovskih leg ter vitrine za predstavitveni prostor in prodajno mesto lokalnih izdelkov.
Ker so trapisti svoje recepte za čokolado in liker, pa tudi za sir, skrbno čuvali in recepture niso ohranjene, bodo skušali poiskati te recepture v arhivih, predvsem v tujini. Zagotovo bodo težko pridelali enako čokolado kot nekoč, saj so se razmere za pridelovanje zelo spremenile. Se pa bodo poskušali približati prvotnemu okusu, saj še vedno živijo nekateri ljudje, ki so to čokolado tudi sami uživali in se še živo spominjajo, kakšna je bila.
Projekt Trapistin bo potekal v dveh fazah. Prva naj bi bila končana do konca junija letos, v njej bodo pripravili deset delavnic, ki jih bodo izvedli po vsem Posavju. Drugo fazo z odprtjem čokoladnice, ta bo začela delo že jeseni, pa naj bi sklenili marca prihodnje leto.