Ob svetovnem dnevu zdravja, ki letos poteka pod sloganom »Moje zdravje, moja pravica«, je na Univerzi v Novem mestu potekalo strokovno srečanje z naslovom »Aktivno in zdravo staranje«. Organizatorji dogodka so bili Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Splošna bolnišnica Novo mesto, Zdravstveni dom Novo mesto, Dom starejših občanov Novo mesto in Mestna občina Novo mesto.
S hitro starajočim se prebivalstvom so povezani številni izzivi. Aktivno in zdravo staranje se nanaša tako na posameznike kot na skupnost in omogoča ljudem, da uresničijo svoje možnosti za dobro zdravje in počutje ter da se udeležujejo aktivnosti v skladu s svojimi potrebami, željami in zmožnostmi. Na strokovnem srečanju »Aktivno in zdravo staranje« smo osvetlili različne vidike, ki vplivajo na zdravo staranje in omogočajo kakovostno življenje v starosti.
Srečanje je izzvenelo v povezovanju sektorjev, ki ob svojem rednem delu skrbijo in podpirajo aktivno in zdravo staranje. Le tako lahko posameznika primerno podpiramo pri krepitvi in ohranjanju področij, kjer ima dedne, okoljske ali osebne dejavnike tveganja za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni, in ga spodbujamo k proaktivnemu soustvarjanju in njegovi odprtosti, kar preprečuje osamljenost kot najnevarnejšo socialno bolezen.
Prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je poudaril, da so poleg telesnih, duševnih in socialnih potreb v starosti še posebej akutne potrebe po ohranjanju telesne in duševne kondicije ter potrebe po osebnem medčloveškem odnosu in doživljanju smisla starosti. Povedal je tudi, da telesne in duševne zmožnosti v tretjem življenjskem obdobju neizbežno pešajo. Za njihovo ohranjanje je ključnega pomena poznati svoj organizem in ga zavestno krepiti zlasti na področju, kjer ima človek dedne, okoljske ali osebne dejavnike tveganja za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni. Pomembna je tudi zavestna skrb za gibanje in zdravo prehranjevanje, ki sta odločilna varovalna dejavnika za vse vidike zdravja. Med starejšimi ljudmi se namreč epidemično širi osamljenost kot najnevarnejša socialna bolezen. V svojem strokovnem prispevku je prof. dr. Ramovš posebno pozornost namenil tudi preprečevanju padcev v starosti, ki so še vedno pogosti.
O pomembnosti poznavanja razvojnih teorij staranja nas je seznanila doc. dr. Ljiljana Leskovic s Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki je povedala, da razvojne teorije staranja poskušajo razložiti procese in spremembe, ki se pojavljajo pri ljudeh med staranjem. Osredotočajo se na različne vidike, kot so fiziološke, psihološke, socialne in kognitivne spremembe, ki se pojavljajo skozi življenje, pomembne pa so za razumevanje in obravnavo starejših posameznikov ter oblikovanje politik in programov za podporo njihovemu zdravju, blaginji in kakovosti življenja.
Kmalu po 35. letu se prične upadanje biološkega potenciala, kar imenujemo staranje. Začne upadati maksimalna količina mišic in njihova moč, upočasni se regeneracija tkiv, odzivnost telesa je okrnjena. »Če želimo ohraniti zdravje in telesno sposobnost v pozno starost, se moramo zavedati dogajanja v srednjih letih, dejanj in razvad, ki nam kvarijo zdravje, in ukrepov, ki nam lahko pomagajo pri zagotavljanju kakovostne starosti«, je v svojem strokovnem prispevku poudaril Godnič Matej iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Mag. Alenka Simonič iz Zdravstvenega doma Novo mesto je v svojem prispevku poudarila, da je staranje neizogibno dejstvo, ki ga je potrebno sprejeti kot del naše poti. Ta je lahko dobra in lepa, če za to poskrbimo sami, hkrati pa je zanjo potrebno skrbeti tudi na ravni družbe in države, kar pa zahteva kakovosten, dostopen, enakopraven in učinkovit zdravstveni sistem. Vstopna vrata v zdravstveni sistem predstavlja primarni nivo zdravstvenega varstva z dobro razvito mrežo primarnih timov in ostalih primarnih dejavnosti. Kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem v sinhroni povezavi z ostalimi deležniki, ki tudi sodelujejo pri oblikovanju zdravstvenega sistema, je predpogoj in temelj tako za varno staranje kot tudi za aktivno zdravo staranje.
Darja Brudar iz Zdravstvenega doma Novo mesto je predstavila vlogo in naloge patronažne medicinske sestre v patronažnem varstvu, kjer večino obiskov predstavljajo starejši pacienti. Patronažna medicinska sestra z zdravstveno-vzgojnim delom, informiranjem, svetovanjem in učenjem starostnika in njegove družine, želi doseči samostojnost, čim večjo stopnjo samooskrbe pri izvajanju življenjskih aktivnosti za krepitev in ohranitev zdravja, preprečevanje bolezni in čim daljše bivanje v domačem okolju.
Andreja Draginc in Lidija Zalokar iz Doma starejših občanov Novo mesto sta v svojem prispevku predstavili ukrepe za spodbujanje aktivnega staranja, ki pripomorejo k dvigu kakovosti življenja starejših ljudi, izboljšanje počutja ter duševnega in telesnega zdravja. Predstavili sta Dnevni center Ajda, kjer uporabnikom omogočajo osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo ter organizirano prehrano, različne gibalne dejavnosti, dejavnosti za ohranjanje in krepitev psihofizičnih sposobnosti, glasbene aktivnosti, kreativne in ustvarjalne aktivnosti, sodelovanje pri razvedrilnih, sprostitvenih in gospodinjskih aktivnostih ter medgeneracijsko sodelovanje.
Carmen Rajer s Centra za socialno delo Posavje je poudarila, da smo z naraščanjem dolgoživosti ljudi priča spremembam v družini in družbi, in sicer se vse bolj veča potreba po celostni socialno-zdravstveni obravnavi starejših oseb, oseb s kroničnimi obolenji ter invalidnih oseb. Zaradi prenapolnjenosti domov za starejše ali kadrovskih stisk in nerazvitosti skupnostne oskrbe, vse več oseb oskrbuje svoje družinske člane v domačem okolju, kar pa ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. V Mestni občini Krško zaradi vseh izzivov, ki jih prinaša oskrba v domačem okolju, kot nadgradnja pomoči na domu že od leta 2018 poteka projekt integrirane dolgotrajne oskrbe v skupnosti Most, ki si prizadeva za pravico do izbire ter do kakovostnega življenja v domačem okolju.
Barbara Petrlin s Centra za socialno delo je povedala, da se Center za socialno delo ukvarja s posamezniki v vseh obdobjih življenja, ob tem pa pomemben del pomoči namenja starejšim. Potrebe po pomoči se namreč v starejši populaciji večajo s podaljševanjem življenjske dobe. Pri svojem delu se srečujejo s starejšimi v stiski, zato je njihova primarna vloga lajšanje različnih stisk, s čimer pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov.
Ob zaključku strokovnega srečanja sta Rožca Šonc in Jerneja Cvelbar iz Društva upokojencev Novo mesto v svojem prispevku delili vpogled v različne programe in projekte, zasnovane za spodbujanje aktivnega sodelovanja med upokojenci, ki povečujejo njihovo vključenost v družbo in s tem izboljšajo počutje ter prispevajo k družbenemu blagostanju.
Galerija
