S starostjo se naše telo spreminja, lahko rečemo dozoreva. Sčasoma pa nekatere naše funkcije izgubljajo mladostno moč oziroma sposobnost. Ena od teh so tudi naše oči. Danes se posvečamo bolezni oči imenovani Starostna degeneracija makule pri kateri gre za postopno slabšanje vida ki je naravna posledica staranja. O tem smo govorili s strokovnjakinjo in tako pozdravljamo doktorico Ivano Gardaševič Topčić, dr. med., specialistko.oftalmologije iz oddelka za okulistiko Splošne bolnišnice Novo mesto.
1. Kaj je starostna degeneracija makule (SDM)? Katere vrste poznamo?
Starostna degeneracija makule je relativno pogosto bolezen katere pojavnost narašča s staranjem. Povzroči poslabšanje vida, pri napredovalih oblikah bolezni tudi slepoto. Poznamo 2 glavni obliki starostne degeneracije rumene pege: suho in vlažno. Pri suhi gre za postopno propadanje tistih celic v makuli, ki so občutljive na svetlobo in jih imenujemo fotoreceptorji. Pri vlažni obliki se pod makulo razrašča patološko žilje, ki pušča kri in tekočino.
Starost je poglavitni dejavnik tveganja. Pojavnost bolezni se s starostjo povečuje, še posebno po 60. letu. Tveganje povečuje tudi genska redispozicija, saj so bili odkriti določeni geni povezani s povečanim tveganjem za to bolezen. Kajenje je eden izmed pomembnejših dejavnikov tveganja. Kadilci imajo večje tveganje za nastanek tako suhe kot vlažne oblike starostne degeneracije makule. Belci so npr. tudi bolj dovzetni za to bolezen kot druge rase, ženske bolj kot moški. Bolezen je povezana še z debelostjo, povišanim krvnim tlakom, boleznijo srca in ožilja, dolgotrajno izpostavljenostjo UV žarkom, neuravnoteženo prehrano.
2. Kakšni so simptomi poslabšanja vida zaradi starostne degeneracije makule - SDM?
Suha oblika starostne degeneracije makule je bolj pogosta, a počasneje napredujoča oblika. Vlažna oblika starostne degeneracije makule je redkejša, a hitreje napredujoča oblika. Obema oblikama je skupno, da se kažeta z meglenim vidom in poslabševanjem centralnega vida. Ravne črte pri tem lahko postanejo zvijugane oziroma zakrivljene. Padec vide ostrine pri vlažni obliki je lahko nenaden, občasno s sočasnim pojavom temne lise v centralnem delu vidnega polja, ki nastane kot posledica krvavitve v makuli.
Sočasno s poslabševanjem centralnega vida, je otežkočeno tudi izvajanje vsakodnevnih ktivnosti, ki zahtevajo natančen vid, kot je npr. branje, prepoznavanje obrazov, vdevanje sukanca v iglo, itd… Vse bolj pogosto bolniki potrebujejo močnejšo osvetlitev za izvajanje oločenih aktivnosti. Nekateri bolniki opisujejo zmanjšanje kontrasta in obledele barve. Tudi prilagoditev na temo pri prehodu iz svetlega prostora v temo, lahko traja dlje, občutljivost na svetlobo je lahko večja, redko bolniki navajajo celo halucinacije in opisujejo oblike in vzorce, ki dejansko ne obstajajo. Poslabšanje vidne ostrine pogosto povzroča tudi katarakta oz. siva mrena. Tudi v teh primerih je padec vidne ostrine lahko nenaden, vendar pa gre v večini primerov vendarle za postopno in počasno poslabševanje vidne ostrine. Potrebno je poudariti, da pri katarakti ne gre primarno za poslabševanje centralnega vida oziroma vida v centralnem delu vidnega polja in s tem povezano razločevanje detajlov. Prav tako ne prihaja do popačenja ravnih črt.
3. Kako bolnik prepozna simptome? Obstajajo kakšni testi?
Bolnikom s tveganjem za bolezen rumene pege (makule) in bolnikom z že znano boleznijo rumene pege se svetuje samokontrola vida z Amslerjevo mrežo. Z njo lahko vsak posameznik redno preverja svoj vid v domačem okolju in tako hitreje opazi spremembe v centralnem vidu, ki bi jih sicer zaznal kasneje ali pa sploh ne. Tako lahko hitreje ukrepa ob spremembah in s tem prepreči ali pa vsaj upočasni slabšanje vida. Amslerjeva mreža je enostaven pripomoček, ki ga je moč pridobiti na internetni strani ZOS, ali pa zanjo lahko zaprosite svojega oftalmologa. Pri izvajanju samokontrol z Amslerjevo mrežo je pomembno, da izberite prostor z dobro osvetlitvijo in test izvajate z očali, ki jih sicer uporabljate za branje. Amslerjevo mrežo držite na razdalji 30-40 cm od očesa oziroma na bralni razdalji. Vedno preverjate vid na enem očesu, medtem ko je drugo oko pokrito. Pr tem opazujete ali so mrežne črteravne, popačene, nejasne ali valovite in ali so vsi kvadratki mreže enako veliki in vidni v celoti. Postopek nato ponovite še na drugem očesu. Potrebno je še poudariti, da samokontrola vida z Amslerjevo mrežo ni nadomestilo rednih pregledov pri očesnem zdravniku.
4. Ali je za pregled pri oftalmologu potrebna napotnica?
Za pregled pri oftalmologu je sicer potrebna napotnica, vendar pa lahko pri nenadnem poslabšanju vidne ostrine na enem očesu, obiščete tudi urgentno oftalmološko ambulanto za katero ne potrebujete napotnice.
5. Kakšne preiskave čakajo bolnika? Kje jih izvajajo?
Bolezen specialst oftalmoog diagnosticira s podrobnim pregledom, ki vključuje določitev vidne ostrine in razširjen pregled očesa vključno s pregledom očesnega ozadja pri široki zenici. Za opredelitev tekočine v makuli, ki je značilna za vlažno starostne degeneracije makule, bo oftalmolog lahko opravil tudi slikovno diagnostiko optično koherenčno tomografijo (OCT) in OCT angiografijo (OCTA) ter po potrebi fluoresceinsko (FA) in indocianin green angiografijo (ICGA). Pri zadnjih 2 preiskavah bolniku v žilo na roki vbrizgamo barvilo in s pomočjo fotografij očesnega ozadja spremljamo kopičenje barvila v makuli. Odkar sta na voljo preiskavi OCT in OCTA, preiskavi s kontrastom izvajamo bolj poredko.
6. Ali SDM lahko zdravimo? Kako poteka zdravljenje?
Zdravljenje suhe degenracije makule še vedno temelji predvsem na določenih prehrambenih dopolnilih, ki vključujejo vit C, E, cink, baker, lutein in zeaxantin. Ključna je tudi sprememba življenjskih navad, ki naj vključuje opustitev kajena, uravnoteženo prehrano bogato z antioksidanti ter redno kontrola krvnega pritiska. Za zdravljenje vlažne degeneracije makule se je v preteklosti uporabljalo lasersko zdravljenje in kasneje tudi nadgradnja le tega, fotodinamična terapija, ki je pri določenih oblikah vlažne starostne degeracije rumenen pege v uporabi še danes. Sicer pa so terapija izbora zaviralci rastnega dejavnika za žilni endotelij ali antiVEGF. Ta zdravila imajo sposobnost stabilizacije stene patološkega žilja in posledično zmanjšanega puščanja krvi in tekočine iz žilja v mrežnico. Zdravila se aplicira neposrebno v oko v določenih časovnih intervalih. Na začetku zdravljenja zdravimo enkrat mesečno, kasneje pa je običajno moč podaljšati intervale med zdravljenji, vendar ne več kot na 4 mesece. Zdravljenje je pogosto dolgotrajno.
Za konec še kratek nasvet za vse...
Za uspešen izid zdravljenja vlažne oblike starostne degeneracije makule je ključen zgodnji pričetek zdravljenja. To pomeni, da moramo bolnika pričeti zdraviti čim prej po pričetku težav, najbolj optimalno že znotraj nekaj tednov. Zato je pomembno, da bolnik, ki ima prej omenjene simptome, ne odlaša z obiskom oftalmologa.