Šport mladim pomaga pri soočanju s stresnimi in kriznimi situacijami, je prepričan trener tenisa Dušan Hočevar.
Včasih je bil ritem življenja drugačen kot danes. V zadnjih nekaj letih so se obremenitve družin spremenile, kar pa se vidi tudi na negativnih motoričnih testih otrok, je prepričan trener tenisa Dušan Hočevar. Dodaja, da je motorična sposobnost otrok padla na minimum, OŠ Grm, kjer poučuje, se sooča z nizko motorično pripravljenostjo otrok. Izjema so le tisti, ki redno vadijo v klubih to kondicijo vzdržujejo. V pogovoru nam je Dušan Hočevar zaupal, da je razlika v telesni pripravljenosti otrok pred covidnim obdobjem in sedaj velika, kar se predvsem kaže tudi na telesni teži in na vzdržljivostnih testih, kjer otroci ne morejo preteči Cooperjevega testa. Hočevar meni, da nujno več otrok spustiti v naravo, kjer se bodo bolj sproščali in seveda tudi v šport.
Dušan Hočevar sicer od leta 1989 poučuje tenis. Opaža, da se je v tem času spremenilo veliko stvari, med drugim tudi to, da se je tenis iz elitnega športa, za katerega je veljal pred dobrimi 30 leti, spremenil v šport, ki ga igrajo praktično vsi. V zadnjih 32 letih je od prvih zamahov s teniškim loparjem do suverenih zamahov pomagal 9000 tečajnikom. Dušan Hočevar pa deluje tudi v drugih športnih organizacijah. Trudi se, da šport pripelje do vseh otrok, mladih in starejših, pomaga tudi pri spodbujanju klubov, povezovanju klubov v celoto.
V času koronavirusa, ko se je življenje vseh močno spremenilo, se je, kot pravi, ritem sesul tudi njemu. Imel je malo več časa in poleg obveznosti v šoli se je odločil, da bo naredil tudi nekaj dobrega za soljudi. Tako je deloval kot humanitarni prostovoljec v DSO Novo mesto, kjer je bil v ključnem mesecu v rdeči coni. Tudi zdaj ima stike s Domovi starejših občanov Trebnje in Novo mesto, ki jih obišče vsaj 1-krat mesečno. Pravi, da ima tako stik z realnostjo, kako ljudje živijo in kaj res potrebujejo. Poleg tega pa razvaža zdravila revnim v odročne kraje in sodeluje tudi s Karitasom.
Dušan Hočevar pravi, da ima rad krizne situacije, v katerih sicer večina ljudi odreagira narobe. "Izviram iz socialnega družbenega dna. Moja mama je bila samohranilka," je povedal ter dodal, da se je moral boriti celo življenje. "Najbrž sem se tam naučil obvladovati težke situacije," dodaja. Študiral je vojaško gimnazijo in akademijo v Beogradu. Ob koncu pogovora se je dotaknil tudi pomena športa za mlade. Po njegovem mnenju je šport tisti, preko katerega se mladi učijo vztrajnosti, delavnosti, poštenosti, fair-playa in hkrati reakcij v kriznih situacijah.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v pripetih datotekah.