V Rokodelskem centru je od sinoči na ogled spominska soba in strokovna knjižnica leta 2008 umrle dr. Zmage Kumer, ki je bila etnomuzikologinja , raziskovalka in znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU.
Kumarjeva, leta 1924 rojena v Ribnici , se je ukvarjala z zbiranjem, zapisovanjem, analiziranjem in posredovanjem slovenske ljudske glasbene dediščine.Stalna postavitev podobe ustvarjalnosti dr. Zmage Kumer, vtisnjene v raziskovanje pesemskega izročila, je pravzaprav obsežen projekt, kot se za tako pomembno osebnost, ki je dr. Kumerjeva brez dvoma tudi bila, ter sad obseženega dela ustvarjalcev Rokodelskega centra z zunanjimi sodelavci.Razstava o veliki raziskovali ljudske pesmi je opredmetena zgodba o njeni pripadnosti rojstnem kraju in domovini , je dejala Polona Grm Rigler, direktorica Rokodelskega centra. Je prikaz dela raziskovalke , ki je bila vseskozi tiho povezana z izročilom svojega kraja . Tako kot so ribniški krošnjarji s svojimi krošnjami odhajali po svetu, tako je šla, obogatena s kulturnim spominom rodne doline, v svet Zmaga Kumer, se neštetokrat vračala in se z bogastvom svojega raziskovalnega dela , prikazanega v obliki razstave, dokončno vrnila. Osrednja prikazovalka zapuščine dr. Zmage Kumer je bila dr. Marija Klobučar, iz Glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZU .Na prireditvi ni govorila samo beseda ampak tudi pesem. Godec Tone Klun Španov iz Dolenje vasi, Zagoriški fantje, ljudske pevke iz Slemen in Slavica Marinković iz Glasbena šola Ribnica, so samo del osebnosti , ki živijo z ljudsko pesmijo oziroma godčevskimi vižami. Prav oni naj bi bili prenašalci tega izročila mlajšim rodovom, tako kot je to vso ustvarjalno življenje tako mojstrsko opravila tudi dr. Zmaga Kumer.