Pristojni organi so 28. oktobra 1991 začeli sprejemati vloge za slovenske potne liste. Cena potnega lista, ki je veljal 10 let, je znašala 1130 tolarjev (4,72 evra). Danes, ko je v obtoku peta generacij slovenskih potnih listov, ta znaša 46,10 evra, saj vsebujejo nadgrajene varnostno-zaščitne elemente, pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.
Na ljubljanskem Sekretariatu za notranje zadeve so prvi dan sprejeli 295 vlog za slovenske potne liste. Državljani Slovenije pa so potne liste prejemali v treh dneh po vložitvi vloge. Do 1. marca 2001, ko so pristojni organi začeli izdajati prvo serijo t. i. rdečih potnih listov, je bilo po podatkih ministrstva za notranje zadeve izdanih nekaj manj kot dva milijona "modrih" potnih listov Republike Slovenije prve generacije.
Prve potne liste so sprva izdajali za notranje zadeve pristojni upravni organi občine, na območju katere so imeli državljani prijavljeno stalno prebivališče. Državljanu, ki je stalno ali začasno prebival v tujini, je lahko potni list izdal tudi organ RS v tujini, ki je bil pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Od leta 1995 vloge za izdajo slovenskih potnih listov sprejemajo posamezne upravne enote.
Število letno izdanih potnih listov v Sloveniji se v zadnjih nekaj letih giblje med 70.000 in 77.000, z izjemo leta 2020, ko so pristojni organi izdali nekaj več kot 45.000 potnih listov.
Postopek izdaje potnega lista se je od leta 1991 spremenil, saj organi, pristojni za izdajo, v svojih prostorih ne hranijo več praznih knjižic dokumentov in sami ne tiskajo podatkov nanje, so za STA pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. V letu 2001 je Slovenija namreč uvedla postopek centralizirane personalizacije, kar pomeni, da se vsi potni listi hranijo in izdelajo na enem mestu, saj se tako poveča varnost identifikacijskih dokumentov.
V Sloveniji je trenutno v veljavi peta generacija potnih listov, ki jo pristojni organi izdajajo od leta 2016. Prva generacija potnih listov se je sicer izdajala na modrih obrazcih od leta 1991 do leta 2001. Potni listi so bili izdelani decentralizirano, fotografijo pa so nanj prilepili.
Druga generacija potnih listov se je med letoma 2001 in 2006 izdajala na rdečih obrazcih. Ti so bili skladni z resolucijo o enotnem formatu potnega lista. Podatkovna stran je postala polikarbonatna in dobro zaščitena, v uporabo je stopila tudi tehnika laserske gravure fotografije in osebnih podatkov. Tretjo generacijo potnih listov je Slovenija izdajala od leta 2006. Izdajo biometričnih potnih listov je pogojevala evropska zakonodaja, v vse potne liste je bil tako vključen brezkontaktni čip z biometričnim zapisom podobe obraza.
Četrto generacijo potnih listov je Slovenija začela izdajati leta 2009. Biometričnemu zapisu podobe obraza se je priključil še biometrični zapis prstnih odtisov. S peto generacijo potnih listov pa je Slovenija med zaščitne elemente dodala še fotografijo imetnika na tretji strani potnega lista, ki je zaščitena pred ponarejanjem.
"Potni list je potovalni dokument in dokument za izkazovanje istovetnosti in državljanstva posameznika tako doma kot v tujini, zato sta njegovi kakovost in zaščita pred ponarejanjem in prenarejanjem izrednega pomena tudi za varnost identitete posameznikov. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja na področju zaščitnih elementov so serije potnih listov sledile predvsem varnostnim nadgradnjam," so pojasnili na ministrstvu.
Sicer velja, da motivi, ki so vključeni v slovenske potne listine, ostajajo v osnovi nespremenjeni že od serije potnih listin, ki se je začela izdajati marca 2001. Med temeljne motive spadajo geodetska upodobitev izsekov tlorisa Slovenije, napis Republika Slovenija, besedilo državne himne v dveh različicah ter motivi s plašča vaške situle. Ti motivi so na potnih listinah uporabljeni tudi za lažjo namestitev posameznih zaščitnih elementov.