Skupina Krka je v prvem četrtletju letos ustvarila 458,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil z 89 milijoni evrov nižji za dva odstotka. Razlog za nižji dobiček so negativne tečajne razlike in večji davek od dobička, je danes objavila družba.
"V skupini Krka smo tudi v letošnjem prvem četrtletju poslovali uspešno. Prodajo smo povečali v petih prodajnih regijah in na večini naših ključnih trgov. Ohranjamo visoko dobičkonosnost poslovanja pred obrestmi in davki. Čisti dobiček je nekoliko manjši kot v primerljivem lanskem obdobju, razlog pa je v večjih negativnih tečajnih razlikah in večjemu davku od dobička," je ob rezultatih, s katerimi so se v sredo seznanili nadzorniki, zapisal predsednik uprave in generalni direktor družbe Jože Colarič.
V prvem četrtletju je skupina plačala 17,5 milijona evrov davka od dobička, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tečajne razlike so na finančni izid vplivale negativno v višini 13,3 milijona evrov.
Dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) se je glede na lansko prvo četrtletje povečal za devet odstotkov na 146,2 milijona evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa za 12 odstotkov na 120,1 milijona evrov.
Skupina je prodajo povečala v petih od šestih regij, v katerih posluje. Nižja je bila v Vzhodni Evropi, kjer Krka sicer ustvari največji del prihodkov, in sicer je upadla za dva odstotka na 143,5 milijona evrov.
V Rusiji, ki je Krkin največji posamični trg, so prodali za 87,8 milijona evrov izdelkov, pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V Ukrajini pa so prihodki od prodaje znašali 10,7 milijona evrov, 60 odstotkov manj kot v lanskih prvih treh mesecih. "Izredne razmere in ukrepi distributerjev pri upravljanju zalog so povzročili krčenje trga zdravil. Ocenjujemo, da bo dinamika prodaje do konca polletja intenzivnejša," so zapisali.
V Srednji Evropi je prodaja porasla za 11 odstotkov na 110,3 milijona evrov. Na Poljskem, drugem Krkinem največjem posamičnem trgu, so prodali za 47,6 milijona evrov izdelkov, štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani.
V Zahodni Evropi so se prihodki povečali za osem odstotkov na 91,7 milijona evrov, v Jugovzhodni Evropi za pet odstotkov na 63,5 milijona evrov ter v Sloveniji in na čezmorskih tržiščih za po 20 odstotkov na 28,1 milijona in 19,2 milijona evrov.
V Sloveniji je Krka s 7,6-odstotnim tržnim deležem ohranila vodilno mesto med ponudniki zdravil, in sicer je na vrhu tako pri zdravilih na recept kot pri izdelkih brez recepta.
Skupina je v četrtletju registrirala tri nove izdelke, in sicer na področjih zdravljenja bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni ter okužb sečil, prostatitisa in okužb prebavil. Med drugim je povečala ponudbo zdravil na Kitajskem.
Za naložbe je skupina v četrtletju namenila 21,8 milijona evrov, med drugim je končala 2,5 milijona evrov vredno naložbo v obratu Beta v Šentjerneju in 1,8 milijona evrov vredno naložbo v razvojno-kontrolnih centrih.
Skupina, v kateri je bilo konec marca 11.692 zaposlenih, od tega 5287 v tujini, za celotno leto načrtuje 1,755 milijarde evrov prihodkov (lani so znašali 1,718 milijarde evrov) in okoli 300 milijonov evrov čistega dobička (lani 363,7 milijona evrov). Predvidenih je za 130 milijonov evrov naložb, predvsem v povečanje in posodobitev proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture.
Družba Krka je v prvem četrtletju ustvarila 443,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. EBITDA in EBIT sta s 124 milijonov evrov in 104 milijonov evrov ostala na ravni lanskega prvega trimesečja. Čisti dobiček pa je bil nižji za 14 odstotkov, znašal je 75,6 milijona evrov.
Uprava in nadzorni svet predlagata, da družba od 408,2 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni 204,4 milijona evrov oz. 6,60 evra bruto na delnico, kar bi bilo 17,2 odstotka več kot lani. Po 101,9 milijona evrov pa bi namenili v druge rezerve iz dobička in prenesli v naslednje leto. O predlogu bodo delničarji odločali na skupščini 6. julija.
Z dnevom skupščine bo iz nadzornega sveta odstopil Borut Jamnik, ki je prevzel vodenje SID banke. Za novega člana za petletni mandat je predlagan Luka Cerar.