Občina Šentrupert je v zadnjih treh letih za svoje inovativne projekte prejela že vrsto priznanj. Zadnjega na današnji Konferenci o inovativnih lokalnih skupnosti, in sicer za projekt »Dežela kozolcev«. Letos je bilo sicer šest nagrajencev.
„To nam daje neko novo energijo, nek zagon in tudi potrditev, da smo na pravi poti. Ljudje pričakujejo, da bomo tako ustvarjalni, tako polni energije tudi naprej in da bomo razvijali inovativne projekte. Ta nagrada mi še posebej veliko pomeni, ker ravno na področju inovativnosti želim, da Občina Šentrupert igra vodilno vlogo. Smo mlada ekipa, izobražena. Trudimo se, da vsak projekt, ki ga zasnujemo, ima ta inovativni naboj, in prepričan sem, da bomo v Sloveniji še velikokrat opozarjali nase,“ je o novem prejetem priznanju povedal župan Občine Šentrupert Rupert Gole.Dežela kozolcev je prvi muzej s kozolci na svetu, v kateri je kozolec kot edinstvena lesena kulturna dediščina na svetu prikazan v edinstveni turistični destinaciji Dežela kozolcev. Z Deželo kozolcev želi Občina Šentrupert ustvariti inkubator in generator najrazličnejših razvojnih idej in projektov na področju varstva in ohranjanja lesene stavbne dediščine kot tudi vzpostaviti turistično, izobraževalno in kulturno stičišče. Projekt je družbeno odgovoren in pozitivno naravnan tako do kulturnega kot tudi do socialnega okolja. Dežela kozolcev svetu sporoča, da mora biti interpretacija kulturne dediščine celovita, dobro raziskana, trajnostna, vključujoča in dovzetna, po eni strani bistveno pripomore k varstvu kulturne dediščine, po drugi pa vzajemno omogoča razvoj gospodarske dejavnosti – turizma.
Občina Šentrupert je strokovno prepoznano vrednost dediščine kozolcev prevzela za svojo razvojno priložnost na področju turizma. Ker je občina lastnica Simončičevega toplerja, ki je edini spomenik državnega pomena med tovrstnimi objekti v Sloveniji, se je porodila ideja o parku kozolcev, ki je na južnem obrobju naselja Šentrupert nastajal med letoma 2010 in 2012 pod strokovnim vodstvom novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in široke skupine strokovnjakov. V prvi muzej na prostem s kozolci na svetu so prestavljeni in obnovljeni vsi tipi kozolcev, ki jih pozna slovensko etnično območje, skupaj 19 sušilnih naprav. Na 2,5 hektarjev veliki površini je en kilometer sprehajalnih poti, ki obiskovalce med drugim popeljejo tudi do najstarejšega kozolca v muzeju – to je Lukatov topler iz leta 1795.
Rupert Gole o priznanju na Konferenci o inovativnih lokalnih skupnostih
Galerija
