Minister za obrambo Marjan Šarec, slavnostni govornik ob dnevu slovenskega vojaškega letalstva na slovesnosti na vojaškem letališču Cerklje ob Krki, je v svojem govoru napovedal večja vlaganja v letalsko floto. Pred slovesnostjo pa so na novinarski konferenco napovedali nova zaposlovanja za potrebe cerkljanskega letališča.
Po sušnih letih je napočil čas, ko so proračuni spodbudnejši, proračuna za letos in prihodnje leto pa predvidevata višja sredstva ne samo za doseganje ciljev Nata, temveč predvsem za doseganje lastnih ciljev in opremljanje Slovenske vojske, je Šarec dejal na današnji prireditvi.
Napovedal je vlaganje v novo letalsko floto, nove zmogljivosti in predvsem v gradnjo hangarja za novo transportno letalo, ki ga pričakujejo predvidoma letos. Za stalno operativnost vsaj enega pa nameravajo kupiti še drugo transportno letalo, je dodal minister.
Na podlagi tega je še ocenil, da ima slovensko vojaško letalstvo prihodnost. Zanjo pa se bodo po njegovih besedah trudili vsi, "saj politika sama brez vojske ne more nič, sama vojska brez politike pa tudi ne".
Pri tem ostaja ključno vodilo sodelovanje in pripravljenost na vedno nove izboljšave, je dejal Šarec in povzel, da so pred Slovensko vojsko zahtevne naloge posodobitve vojaškega letalstva, kajti obseg njegovih nalog se ne bo manjšal, ampak kvečjemu povečeval.
Šarec je še opozoril na modernizacijo cerkljanskega vojaškega letališča. To so po podatkih generalnega direktorja direktorata za logistiko Željka Kralja sicer začeli leta 2008 in jo zastavili v dveh etapah. Prva etapa, ki se je v glavnem končala lani, je stala 73,5 milijona evrov, pri čemer je 41,5 milijona evrov prispevalo zavezništvo Nato, država pa 32 milijonov evrov. Druga etapa, ki se je začela letos in naj bi jo končali do leta 2028, bo stala skupaj 82 milijonov evrov. Delež Nata bo znašal 60 milijonov, slovenski delež pa 22 milijonov evrov.
Med projekti druge etape je Kralj navedel ureditev sistema z gorivom na letališki ploščadi, gradnjo rezervoarjev in črpališča iz kamionskih in vlakovnih cistern v Krškem, prenovo povezovalnega cevovoda med Krškim in letališčem, ter še druge infrastrukturne naložbe za dokončno ureditev sistema oskrbe z letalskim gorivom.
Posodobitev vojaškega letališča, kjer je zdaj približno 400 zaposlenih, pa bo terjala tudi nove kadre. Kot je na novinarski konferenci povedal svetovalec načelnika generalštaba Slovenske vojske Milan Žurman, bodo za potrebe letališča v Cerkljah ob Krki zaposlili dodatnih 75 vojakov in 25 vojaških uslužbencev, potrebovali pa bodo še dodatnih sto pogodbenih rezervnih vojakov.
Med drugim je še opozoril, da gre pri tem letališču za načeloma nepremestljivo enoto, ki od zaposlenih ne bo terjala selitve drugam.
Po podatkih ministrstva za obrambo so v ljubljanski in mariborski stotniji, ki so ju pod okriljem enot generala Rudolfa Maistra ustanovili 14. in 15. decembra 1918, leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva.
Ljubljanska letalska stotnija je svoj prvi bojni polet s tremi dvosedežnimi letali opravila 12. januarja 1919, pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič, ki sta poletela na izvidniški polet na Koroško, pa sta takrat obstreljevala avstrijske enote.
Slovensko vojaško letalstvo je danes sestavni del 15. polka vojaškega letalstva. V njegovi sestavi so osem večnamenskih helikopterjev Bell-412, štirje večnamenski transportni helikopterji AS 532 AL Cougar, dve transportni letali Pilatus PC-6 Turboporter, transportno letalo L-410 Turbolet in letalo Falcon 2000 EX. Letalska šola premore štiri helikopterje Bell-206 Jet Ranger, dve letali Zlin 143L, osem letal Zlin 242L ter devet letal Pilatus PC-9/9M.