Pod okriljem Občine Ivančna Gorica je opoldne potekala spletna otvoritvena slovesnost ob začetku Jurčičevega leta. Kot sta v govorih poudarila župan Dušan Strnad in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, je bil Jurčič pomemben nekoč in je še danes. Oba sta povabila k sodelovanju pri projektu z geslom Jurčič nas povezuje.
Kot je spomnil župan Občine Ivančna Gorica, se letos spominjamo 140-letnice smrti Josipa Jurčiča, obenem pa mineva tudi 160 let, odkar je napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kači. Z njo je začel svojo pisateljsko pot, ki se je strmo vzpenjala in ga uvrstila med najvidnejše slovenske književnike.
Ob tem je Strnad opozoril tudi na Jurčičevo poklicno - novinarsko in uredniško - pot. Leta 1871 je Jurčič postal urednik Slovenskega naroda, kar v Ivančni Gorici vsako leto 29. maja počastijo z občinskim praznikom.
Jurčič je po Strnadovih besedah s svojim delom zapustil bogato dediščino zapisanih modrosti in vrednot, ki so vplivale tudi na to, da smo Slovenci kot narod obstali in si izborili lastno državo. V občini, kjer so tesno povezani z njegovo zapuščino, vsako leto v marcu pripravljajo tudi tradicionalni pohod. Letošnji 28. je zaradi epidemije odpovedan, zato župan vabi posameznike in družine, da se na pot odpravijo posamično.
Po besedah Ignacija Fridl Jarc je več razlogov za navdušenje nad Jurčičem, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. S prvim slovenskim romanom Deseti brat pa tudi drugimi deli je začrtal pot slovenski literaturi, obenem pa se je zavedal, da le literarno ustvarjanje ne bo dovolj za ohranjanje jezika in narodnosti.
Prav zato se je posvečal tudi novinarskemu delu in bil urednik časnika Slovenski narod, ki je deloval pod geslom Vse za narod, svobodo in napredek. Morda danes odmaknjene besede so po prepričanju Ignacije Fridl Jarc še vedno zelo aktualne. Kot je pojasnila, je v globalnem svetu težko ohraniti lastno identiteto naroda, pod vprašajem pa sta v sodobni družbi, kjer smo bolj vajeni jemati kot dajati, tudi svoboda in napredek, je menila.
Predlog za razglasitev spominskega leta je ministrstvu za kulturo podala Občina Ivančna Gorica. Zvrstilo se bo več dogodkov po vsej Sloveniji, med drugim se obeta tudi simpozij, ki ga pripravljata Cankarjev dom in Filozofska fakulteta v Ljubljani.
Josip Jurčič, rojen na današnji dan leta 1844 na Muljavi, je po končani gimnaziji odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Leta 1866 je objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi izvirni slovenski roman. Pri 23 letih je zaradi pomanjkanja denarja opustil študij, leta 1868 pa je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin, ki velja za njegovo najpopolnejše prozno delo.
Jurčič je bil prvi veliki slovenski pripovednik. Njegov jezik je ljudski, poln rekel in pregovorov, na njegovo pisanje pa je vplival tudi čas, v katerem je živel - doba ustavnih bojev, ko je slovenski narod v borbi za demokratične pravice dosegel prve uspehe. Pri časnikarskem delu je kljub cenzuri uveljavljal jasna stališča na podlagi mladoslovenskih nazorov in programa Zedinjena Slovenija.
Jeseni leta 1879 je zbolel za vnetjem rebrne mrene. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani za tuberkulozo. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
