V galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo ob 40-letnici smrti akademskega slikarja Lojzeta Perka.
Spominska razstava, ki povezuje Perkovo delo na področju risbe, slikarstva in ilustracije, bo umetnikov opus prvič po letu 1979 predstavila v tako obsežni in študijsko naravnani postavitvi. Kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman je povedala, da se v Perkovem slikarstvu prepletajo iztočnice pred drugo svetovno vojno uveljavljenih slogovnih smeri, saj se je razvijal v tradiciji postimpresionizma ter ob slikarjih barvnega realizma, ki so mu bili po tematiki in razpoloženju najbolj sorodni.
Razstavili bodo 60 likovnih del iz bogate umetnikove zapuščine, posebej je opozorila na nekatera doslej nikoli javno predstavljena dela, nastala med umetnikovim večkratnim bivanjem na Dolenjskem.
Dela za razstavo so posodili ljubljanska Narodna galerija, kamniška Galerija Miha Maleš, družbi Krka in Postojnska jama, občini Kamnik in Cerknica ter zasebni lastniki. Del razstavljenih slik je iz depojev Dolenjskega muzeja.
Lojze Perko se je leta 1909 rodil v Starem trgu pri Ložu v družini z 12 otroki. Sprva se je učil očetovega poklica, ki je bil brivec in frizer, nato se je pri nekem cerkvenem slikarju učil risanja in v Brežicah fotografskih veščin.
Star 27 let se je leta 1936 vpisal na državno moško obrtno šolo v Ljubljani, kjer ga je v kiparstvu in slikarstvu poučeval profesor France Kralj. Šolanje v Ljubljani je končal leta 1939 in ga želel nadaljevati na zagrebški umetnostni akademiji, kjer pa ga zaradi starosti niso sprejeli.
Študij je zato leta 1940 nadaljeval na umetnostni akademiji v Sofiji v Bolgariji, zaradi druge svetovne vojne pa se je moral leta 1941 vrniti domov in ga odložiti. Leta 1949 je nato diplomiral na umetnostni akademiji v Beogradu.
Leta 1968 si je v nekdanji mežnariji pri cerkvici sv. Lovrenca v Dolenji vasi pri Cerknici uredil slikarski atelje. Bil je krajinar in portretist. Slikal je tudi žanrske motive in cvetlična tihožitja. Pomembno mesto v njegovem opusu imajo tudi risbe, predvsem bežne skice in krokiji. Najbolj znani so njegovi portreti otrok, s svoji številnimi slikami pa je ohranil izginjajoče podobe slovenske pokrajine, vaške arhitekture in kmečkega življa. Perko je med drugim leta 1942 ilustriral tudi Levstikovega Martina Krpana. Prejel je številne nagrade. Leta 1980 je umrl v Ljubljani.
Perkova novomeška razstava bo na ogled do 24. maja.
