Za 94 odstotkov Slovencev je ločeno zbiranje odpadkov pomembno, kaže raziskava, ki jo je izvedlo Zavezništvo za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje (ACE). A medtem ko so prebivalci Slovenije zelo prepričani v svoje znanje o pravilnem ločevanju odpadkov, je dejanski rezultat precej slabši, ugotavljajo v zavezništvu.
Papir, biološki odpadki in steklo so tiste vrste odpadkov, ki pri ločevanju slovenskim gospodinjstvom ne povzročajo preglavic. Zataknilo se je pri embalaži, čeprav so le trije odstotki anketirancev menili, da je postopek ločevanja embalaže zapleten, so sporočili iz ACE.
Več kot 85 odstotkov anketirancev je navedlo, da vedno ali skoraj vedno ločeno zbirajo odpadno embalažo, papir, biološke odpadke in steklo. Zelo doslednih ali doslednih je pri tem več kot 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev.
Praktična naloga, v kateri so se morali anketiranci odločiti, ali predmet sodi v zabojnik za preostanek odpadkov ali v zabojnik za odpadno embalažo, je pokazala, da so Slovenci zelo prepričani v svoje znanje o pravilnem ločevanju odpadkov. Medtem ko je bilo 63 odstotkov vprašanih prepričanih, da so pravilno razvrstili vsaj 80 odstotkov odpadkov, je bil rezultat skoraj štirikrat nižji - vsaj 80 odstotkov odpadkov je pravilno razvrstilo zgolj 24 odstotkov vprašanih.
Boljše rezultate so anketiranci dosegali pri vprašanjih o kartonski embalaži za tekoča živila, ki bi jo po končani uporabi 85 odstotkov sodelujočih pravilno odvrglo v zabojnik za odpadno embalažo. Le devet odstotkov vprašanih bi jo odvrglo v zabojnik za preostanek odpadkov.
Ob tem 90 odstotkov vprašanih ve, da je treba embalažo najprej izprazniti in sploščiti, le dobrih 27 odstotkov pa se jih zaveda tudi, da je treba embalažo pred odlaganjem ponovno zapreti s pokrovčkom. Pravilno ločevanje je namreč predpogoj za reciklažo.
V zavezništvu ACE vrsto let zbirajo podatke o recikliranju odpadne kartonske embalaže za tekoča živila. Ti kažejo, da se je v letu 2019 stopnja recikliranja tovrstne embalaže v EU povečala na 51 odstotkov. Nekatere države, denimo Belgija in Nemčija, beležijo več kot 70-odstotno stopnjo recikliranja.
Slovenija je med državami članicami, ki ne zbira uradnih statističnih podatkov o recikliranju odpadne kartonske embalaže za tekoča živila. Interne ocene pa kažejo, da v Sloveniji dosegamo okrog 30- do 40-odstotno stopnjo recikliranja.
V povprečju je v Evropi sicer vsako leto danih na tržišče okoli 900.000 ton kartonske embalaže za tekoča živila. V večini primerov se uporablja za pakiranje mlečnih izdelkov (55 odstotkov) ter sokov in drugih tekočih živil (45 odstotkov). V Sloveniji izdelke, pakirane v kartonski embalaži za tekoča živila, pogosto uporablja več kot dve tretjini gospodinjstev.
V Sloveniji je leta 2019 nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, lani pa 489 kilogramov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji od leta 2012 do 2020 povečal za več kot 20 odstotnih točk, z 51,5 na 72,2 odstotka.