Mestna občina Novo mesto je bila med mestnimi občinami najaktivnejša slovenska občina v Evropskem tednu mobilnosti.
Mestna občina Novo mesto je bila na zaključnem dogodku letošnjega Evropskega tedna mobilnosti (ETM), ki je bil v četrtek v Slovenj Gradcu, v kategoriji mestnih občin razglašena za najaktivnejšo slovensko občino v ETM 2017.
Kot so zapisali na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je podelilo omenjeno priznanje, je »Novo mesto prepričalo z zelo raznolikim programom, v katerega je bil vključen širok spekter deležnikov (občani, vrtci, šole, starejši, župani, podjetja, nevladne organizacije, Nacionalni inštitut za javno zdravje …). MONM je organizirala prek 15 občinskih dogodkov, izjemno uspešno izvedla Pešbus ter sodelovala z gospodarskim sektorjem pri izvedbi Krkinega dneva brez avtomobila. Pripravila je štiri dogodke na medobčinski ravni, od tega dva v organizaciji občine in dva z njenim aktivnim sodelovanjem, več trajnih ukrepov, med njimi peš in kolesarske povezave, postavitev pametnih merilcev hitrosti, pričetek prenove mestnega središča ter promocija skorajšnje uvedbe javnega sistema za izposojo koles …«.
Letos so izbirali med mestnimi in nemestnimi občinami, med katerimi je zmagala občina Krško. Letošnji finalistki med mestnimi občinami sta bili tudi Ljubljana in Nova Gorica, med nemestnimi občinami pa Sevnica in Tržič. Novomeška občina je bila v izbor najbolj aktivnih občin v ETM uvrščena že v lanskem letu, ko je zmagala gostiteljica letošnjega zaključnega dogodka, Mestna občina Slovenj Gradec.
Rekorden Pešbus v Novem mestu predstavljen kot primer dobre prakse na nacionalni konferenci o prehrani in telesni dejavnosti
Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je bil povabljen, da na 2. Nacionalni konferenci o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, ki je v organizaciji Ministrstva za zdravje 18. oktobra 2018 potekala na Brdu pri Kranju, zbranim strokovnjakom iz vse države kot primer dobre prakse predstavi izvedbo projekta Pešbusa na OŠ Grm, ki je bil najuspešnejši v Sloveniji.
S Pešbusom se učenci v šolo odpravijo peš v organiziranih skupinah po domišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku. Otroci uživajo v sprehodu z vrstniki in v spremstvu odrasle osebe, ki jih uči varne poti v šolo in pomena trajnostne mobilnosti, starši niso več obremenjeni z jutranjim razvažanjem, šola pa je vesela manjše gneče avtomobilov na svojem parkirišču. Leta 2016 je Pešbus v okviru projekta »Zdrav šolar« in v organizaciji Inštituta za politike prostora (IPoP) že potekal na dveh ljubljanskih in eni novogoriški šoli, v letošnjem letu pa je na pobudo in s finančno podporo novomeške občine, ob strokovni podori IPoP in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Pešbus izvedla OŠ Grm in bila pri tem izjemno uspešna. Dosegla je rekorden odziv, tako po številu udeleženih otrok in spremljevalcev, kot po trajanju projekta in številu in dolžini prog. Načrtovano je bilo, da bo projekt na OŠ Grm potekal en mesec, od 8. maja do 2. junija 2017, a se je zaradi pozitivnega odziva podaljšal do konca šolskega leta, nadaljuje pa se tudi v šolskem letu 2017/18. Na sedmih progah, pri čemer je najdaljša dolga kar 3,6 km, je ob koncu šolskega leta skupno v šolo peš hodilo 145 otrok in 25 spremljevalcev, zaradi tega pa je bilo pred OŠ Grm ob jutrih tudi do 60 avtomobilov manj.
Župan Gregor Macedoni je v okviru svoje predstavitve izpostavil tudi rezultate raziskav, da je leta 1991 več kot 90 odstotkov slovenskih otrok v šolo hodilo peš, danes pa je takih samo še tretjina, pri čemer pa ankete med otroki kažejo, da si jih kar 80 % želi v šoli aktivno – peš ali s kolesom. Opozoril je na novo paradigmo prometne varnosti, v skladu s katero se mora fokus ukvarjanja prometne varnosti z varne vožnje preusmeriti na njeno zmanjševanje v okolici šol – ob fizični preureditvi okolice šol in vzpostavljanju razmer, ki so neprijazne uporabi osebnih motornih vozil, se je treba usmeriti v spreminjanje potovalnih navad. »Mehki« ukrepi, kot je Pešbus, navadno ne zahtevajo velikih denarnih vložkov in imajo pogosto zelo ugodno razmerje med koristmi in stroški. Uspeh novomeškega Pešbusa je potrdil, da je pot nazaj k večji aktivni mobilnosti otrok mogoča in nujno potrebna, saj sta hoja ali kolesarjenje okoljsko najmanj sporna, ekonomsko najbolj racionalna, socialno najbolj pravična in najbolj zdrava načina mobilnost, za mnoge pa je aktivna mobilnost najenostavnejši in najbolj dosegljiv način ohranjanja zdravega življenjskega sloga. Župan je na konferenci sodeloval tudi na okrogli mizi s predstavniki različnih ministrstev, na kateri je poudaril, da je bil uspeh novomeškega Pešbusa plod povezovanja različnih institucij in da bi tudi na državni ravni potrebovali več povezovanja in manj birokracije ter prelaganja odgovornosti.
Pešbus kot odličen primer spodbujanja trajnostne mobilnosti se je letos odločilo financirati tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je objavilo javni razpis za sofinanciranje treh aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti 2018: parkirni dan, Pešbus in vključevanje lokalnega gospodarstva v promocijske aktivnosti ETM. Skupno lahko posamezna občina na omenjenem razpisu prejme 16.500 evrov.
Galerija
