Na občutljivost brstov na nizke temperature v času od začetka brstenja naprej zelo vpliva oskrba dreves in prehranjenost brstov v preteklem letu, predvsem v obdobju od avgusta do odpadanja listja.
Uravnotežena prehrana, zdravo listje, primerna vlažnost, zračnost in živost tal jeseni pripomorejo k višji koncentraciji hranil v brstih in s tem večjo odpornost na pozebo naslednjo pomlad. Glede na napovedi meteorologov, lahko v tem tednu pričakujemo ponavljajoče temperature močno pod lediščem. Teoretično lahko vse temperature pod -1 °C pri cvetočih rastlinah in – 1,5 pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju. Poškodovanost je v prvi vrsti odvisna od sadne vrste, sorte, njenega razvojnega stadija in predvsem obdobja trajanja nizkih temperatur.
Ker večina pridelovalcev nima možnosti uporabe aktivne zaščite proti spomladanski pozebi, ki jo prinaša strokovna, pravočasna uporaba oroševalnega sistema, so pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto iz različnih virov zbrali in pripravili nabor ukrepov, s katerimi lahko vplivamo na zmanjšanje škode, ki jo lahko povzroči spomladanska pozeba.
Varovanje proti nizkim temperaturam v pridelavi zelenjave
Voda v rastlinskem tkivu pri nizkih temperaturah pod 0 stopinj Celzija zamrzne oziroma se spremeni v kristale, kateri poškodujejo celične stene. Pri ponovnem dvigu temperature rastlina porjavi in propade. V primeru, da imajo rastline v celici manj rastlinskega soka oziroma več suhe snovi, je manjša verjetnost pojava kristalov in s tem pozebe. Nekatere takšne rastline, kot je na primer
peteršilj, listnati ohrovt lahko zato zimo preživijo na prostem. Odpornost na temperature je odvisna tudi od sortimenta. Zgodnje spomladanske pozebe lahko prizadenejo vse že posajene vrste zelenjave. Občutljivejše so vrste, kot je na primer solata, ki je že v fazi delanja glav oziroma tik pred pobiranjem. Mlade, komaj posajene sadike solate prenesejo tudi do - 5 Celzija, odvisno od tega, kako so utrjene. Vsekakor je nujno vse rastline (zelje, grah, čebulnice, peteršilj….) prekriti z vlakninami, najbolje bi bilo, da bi uporabljali nizke tunele.
Do konca tedna so napovedane zelo nizke jutranje in dnevne temperature, verjetne so tudi snežne padavine, ki bodo po izkušnjah dodatno ohladile ozračje predvsem v kotanjah in nižinskih vinogradih. Vinograde na širšem območju Posavja bo tako po predvidevanju prizadela zopet kar močna spomladanska pozeba brstov, ponekod tudi majhnih mladik vinske trte. Trta je v vsej rastni sezoni zelo občutljiva na nizke temperature. Predstavljajo ji znatno težavo, posebej, ko temperature padejo pod ledišče. Občutljivost za nizke temperature se pri trti razlikuje glede na sorto vinske trte in podlago. Tudi sama lega pripomore k nagnjenosti oz. večji odpornosti proti pozebi. Seveda pa je razvojna fenološka faza tista, od katere je bilo odvisno, v kolikšni meri bodo brsti in mali zeleni poganjki tudi pozebli. Nekatere sorte imajo razvite tudi že zelene mišja ušesa ponekod se že dobro vidijo kabrniki. Po literaturi lahko sklepamo, da odganjajoča očesa in mladike močno prizadenejo temperature okoli -1,1 stopinj Celzija ali manj. V vseh treh vinorodnih okoliših napovedane zelo nizke temperature, kjer predvidevajo -5,5 do -8,5 stopinj Celzija, na mikrolokacijah tudi nižje do -10 stopinj Celzija. Ohladitev in padavine bodo znatno okrepile intenzivnost pozebe. Zelene odgnane mladike so na vinski trti lansko sezono pozeble od 80-100 odstotkov v vinogradih, ki ležijo nekje od 250 do 260 metrov, razen na posameznih parcelah, kjer se je megla pojavila dovolj zgodaj in tako zaščitila zemljo pred ohlajanjem, so trte »ušle« pozebi.
Več podrobnosti, kako ravnati v sadovnjaku, vinogradu oziroma z vrtninami, pa lahko najdete na spletni strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.