V teh dneh, ko se mnogi zaradi omejitev druženja po sprostitev odpravljajo v naravo, strokovnjaki opozarjajo, da so se medvedi po zimskem dremežu že začeli prebujati in je možnosti za srečanje z njimi več. Zato je potrebna večja previdnost, odsvetujejo gibanje po brezpotjih, obisk gozda pa naj bo v vseh pogledih spoštljiv do živali in rastlin.
Medvedi gredo pozimi spat zato, ker v naravi ni na voljo veliko hrane. A če so zime krajše, z manj snega in višjimi temperaturami, kot je bila minula, ki sicer te dni še maha z repom, se zbujajo prej.
"Skladno s spremembami temperature in klime se medvedi postopno vsako leto v povprečju malo prej zbujajo. Ker nimajo motiva dlje ostajati v brlogih. Vemo, da so odrasli samci lahko tam, kjer ni snega, aktivni celo zimo," je obnašanje medvedov opisal profesor za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Klemen Jerina.
Iz brlogov prej odhajajo samci in mlajši medvedi, ki niso vezani, tako kot so samice, ki z mladiči, ki so jih skotile sredi zime, še ostajajo v brlogih, zato da jih dojijo in varujejo predvsem pred ostalimi medvedi. Samice bodo z mladiči brloge zapustile v prihodnjih tednih.
"Kar velik del medvedov se je letos že prebudil in so jih videvali že pred tednom, dvema," je povedal Jerina. Opazili so jih že na domala vseh območjih razširjenosti po dinarskem svetu Slovenije, razen na višjih območjih, kjer je še sneg.
Zato velja večja previdnost v zdajšnjih razmerah, ko se ob epidemiji širjenja novega koronavirusa in omejitvah druženja ljudje pogosteje kot sicer odpravljajo v naravo in v manj obljudena območja. Še posebej velja previdnost zato, ker so med obiskovalci gozda tudi takšni, ki v gozdove morda ne zahajajo pogosto in na morebitno srečanje z medvedom ali volkom niso pripravljeni.
S preventivo in zdravo pametjo se da vnaprej preprečiti, da bi prišlo do težav, poudarja Jerina. "Srečanja človeka z medvedom so zelo redka, ker se vrsta izogiba človeka. To je splošno pravilo. Če je medvedov veliko, predvsem pa, če je zelo veliko ljudi v gozdu in drugje, pa je teh pričakovanih srečanj seveda več," je opozoril.
In kaj storiti, če pride do srečanja z medvedom? Narobe je teči stran. Človek mora delovati čim bolj umirjeno in nenevarno ter se umakniti v smeri prihoda. Zaščitniške samice sicer lahko izvedejo tudi lažne napade, ki so najbolj pogosti spomladi in zgodaj poleti, ko se z mladiči umikajo pred odraslimi samci bližje naseljem, kjer se počutijo varnejše.
Lažni napad izgleda tako, da se medvedka zapodi proti človeku, ko pa pride v bližino, se umakne. Takrat bi bilo za človeka najbolje, da omedli, nekoliko v šali pove strokovnjak. Dokumentiranih primerov lažnih napadov v Sloveniji beležijo kakšnih 15 letno.
Najbolj smiselno pa je, da ljudje na območja, kjer je pričakovati medvede, ne rinejo, še posebej ne na brezpotja. Verjetnost, da srečaš medveda, je manjša v bližini naselij, nekako od 500 do 1000 metrov od naselij, v gozdovih pa naj se ljudje držijo bolj prometnih gozdnih cest. Če se le da, pa naj ne hodijo po brezpotjih, končno tudi živali rabijo svoj prostor in mir, je dejal sogovornik, ki tako svetuje, da naj ljudje gozd obiskujejo podnevi, od ene ure po vzhodu sonca do ene ure pred zahodom.
Na sprehodih v gozdu je pomembno tudi, da imajo lastniki svoje pse pod nadzorom v svoji neposredni bližini, najbolje na povodcih, da psi ob morebitnem srečanju ne razdražijo medvedov ali drugih živali.
V Sloveniji v zadnjih letih beležimo enega do dva napada medveda na človeka letno. Tudi letos se je en lažji napad že zgodil. Razlogov za konflikte pa je več. Med te sodi tudi to, da je medvedov pri nas veliko, njihova populacija se je v zadnjih letih povečevala, zlasti v območjih, ki so razmeroma gosto poseljena s strani človeka. Glede na spomladansko oceno v Sloveniji živi nekaj manj kot tisoč medvedov, ki sestavljajo zdravo, vitalno populacijo. Gostota te populacije je ena najvišjih znanih.
Največ konfliktov pa nastane zato, ker medvedi zaradi različnih razlogov zahajajo v naselja in njihovo neposredno bližino. V zvezi s tem smo v Sloveniji v zadnjih 20 letih veliko naredili. Uvedenih je bilo veliko preventivnih ukrepov, kot so odstranjevanje ostankov hrane, zaščita rejnih živali in čebelnjakov, osveščanje javnosti in podobno, hkrati pa se je po besedah Jerine v tem času pozabilo na to, da je ob tem potrebna tudi znosna številčnost populacije.
"V končni fazi si moramo nekako deliti skupni prostor, zato je na tem področju treba nekaj narediti," je dejal sogovornik in povedal, da aktivno pripravljajo predlog za zmanjšanje številčnosti predvsem tam, kjer je največ konfliktov.
V zadnjih letih je bil odstrel medvedov okrnjen zaradi sproženih sodnih postopkov. Tako je v populacijo lani posegel interventni zakon, na podlagi katerega je bilo po podatkih okoljskega ministrstva od konca junija lani do konca februarja letos iz narave odvzetih 172 medvedov. Interventni zakon je pobral enoletni prirastek, kar pomeni, da je populacija ostala na približno enaki ravni in je glede na družbeno nosilno zmogljivost prostora še vedno previsoka, je dodal Jerina.
Ob tem pa je strokovnjak opozoril, da se bodo v spomladanskem času v gozdovih prebudile še bistveno bolj nevarne živali, kot so medvedi. To pa so klopi.
