V Krškem, občinah Mirnske doline in Metliki so proti morebitnemu krčenju nujne medinske pomoči, informacija o tem jih je presenetila. V Krškem menijo, da se ponavlja stara zgodba, pa čeprav so zdaj mestna občina. V občinah Mirnske doline in Metliki opozarjajo, da bi brez dežurnega zdravnika ostalo preveč ljudi; pripravljeni so celo na nepokorščino.
Ponovitev zgodbe iz leta 2015, ko je bil prvi poskus takšne ukinitve, ga je negativno presenetila, se je za STA odzval novi krški župan Janez Kerin. Presenečen je tudi, da je do takšnega poskusa vnovič prišlo zdaj, ko je Krško dobilo status mestne občine.
Opozoril je, da v Krškem, ki je del pomembnega posavskega energetskega bazena, nujno medicinsko pomoč potrebujejo tudi zaradi prisotnosti jedrske elektrarne. Če ne drugače pa tudi zaradi 26.000 prebivalcev, ki imajo najbližjo bolnišnico na razpolago šele v sosednji brežiški občini. Sicer pa bodo v Krškem storili vse, da tamkajšnjo nujno medicinsko pomoč obdržijo, je še napovedal Kerin.
Morebitni reorganizaciji nujne medinske službe nasprotujejo tudi v dolenjskih občinah Mirna, Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno, soustanoviteljicah Zdravstvenega doma Trebnje. Mirnski župan Dušan Skerbiš, ki predseduje svetu ustanoviteljic tega javnega zavoda, je opozoril, da bi v primeru ukinitve tovrstne pomoči v Trebnjem brez dežurnega zdravnika ostalo več kot 22.000 prebivalcev občin Mirnske doline.
"V naših štirih občinah nasprotujemo predlogu, ki se je pojavil v medijih. Na ta način bi odmaknili nujno potrebno zdravstveno službo od ruralnega območja, od ljudi in ranljivih oseb, ki jim daljše čakanje na zdravnika lahko bistveno poslabša zdravstveno stanje ali vodi celo v smrt," je poudaril. Na podeželju bi ob uveljavitvi tega predloga spet izgubili možnost enake obravnave. V obdobju, ko se v državi poudarjajo decentralizacija in enake možnosti, pa gre za ukrep vnovične centralizacije, ki njihove občane postavlja v neenakopraven položaj, je ocenil mirnski župan. "Anomalije v zdravstvu, pomanjkanje zdravnikov in druge težave je treba reševati drugače, ne s predlagano reorganizacijo, ki bo bistveno poslabšala dostopnost do zdravnika v trenutkih, ko šteje čisto vsaka minuta," je v imenu županov občin Mirnske doline dejal Skerbiš.
Podobno sodijo v belokranjski Metliki. Tamkajšnja županja Martina Legan Janžekovič opozarja, da bodo, če bo predlog obveljal, najbolj prikrajšani bolniki v odročnih krajih. Na morebitno centralizacijo zdravstvenega sistema pa ne bodo pristali, je dodala.
Kot lokalna skupnost bodo storili vse, da do tega ne pride. Če ne drugače, tudi s civilno nepokorščino. Ker vsi plačujejo zdravstveno zavarovanje, pa so upravičeni do enako kakovostne nujne zdravstvene oskrbe, je še poudarila nova metliška županja.
Direktorica Zdravstvenega doma Metlika Duška Vukšinič je dodala, da ukinjati nekaj, kar deluje preverjeno dobro, ni v redu. Če bi v Metliki ukinili ambulanto nujne medinske pomoči (NMP), in ponoči ter ob koncu tedna ostali brez dežurnega zdravnika, bi to najbolj občutili v najbolj oddaljenih vaseh ob hrvaški meji oz. na že tako demografsko ogroženem območju, reševalni oz. čas posredovanja pa bi se več kot podvojil.
Predlog reorganizacije mreže NMP, ki ga je pridobila tudi STA, so pripravili v delovni skupini ministrstva za zdravje. Po predlogu bi med drugim na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Ob tem bi v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali satelitski urgentni centri, ukinili urgentne ambulante, bi pa v teh krajih ob delavnikih med 7. in 20. uro delovale akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante.