Toplejši meseci poleg številnih priložnosti za prijetne trenutke z našimi ljubljenčki v naravi prinesejo tudi nekaj pasti, na katere moramo biti pozorni ali še bolje – pripravljeni. Med zunanjimi zajedavci so še posebno dejavni klopi, ki na naše štirinožne prijatelje prežijo praktično povsod. O tem, kako čim bolj sproščeno uživati v skupnih trenutkih, smo se pogovarjali s Teo Bašin, produktno vodjo iz tovarne zdravil Krka iz Novega mesta.
Kaj je srbenje in zakaj se pes praska?
Srbenje lahko opišemo kot neprijeten občutek v koži, ki sproži željo po praskanju. Pravzaprav je pomemben zaščitni mehanizem, saj nas opozarja na nekatere potencialno škodljive zunanje dejavnike. Vzrokov za praskanje je več, med najpogostejše pa spadajo ugrizi bolh, alergije, pršice ter bakterijske in glivične okužbe kože.
Do kolikšne mere je srbenje oziroma praskanje pri psih še normalno?
Občasno praskanje je normalno fiziološko obnašanje, zato obisk veterinarja ni potreben. Kje pa je še dopustna meja? Lastniki svojo žival najbolje poznate in opazite, kdaj postane praskanje čezmerno. Pozorni ste lahko tudi na znake, kot so ponavljajoče se lizanje in grizljanje določenih delov telesa, valjanje in drsanje po tleh ter drgnjenje ob različne predmete. V povezavi s tem lahko opazite izgubo dlake, pordelo kožo, izpuščaje, tudi neprijeten vonj. Vse to je za psa zelo neprijetno in ne nazadnje tudi boleče. Pri teh težavah je zato potreben obisk veterinarja.
Kaj narediti, če se pes čezmerno praska?
Kot je bilo že povedano, vam svetujemo obisk veterinarja. Natančno mu opišite problem – kako in kdaj se je začel, ali se pes praska le v določenih obdobjih ali vse leto, kje na telesu se večinoma praska. Pomemben je tudi podatek o zaščiti psa pred zajedavci – kako pogosto ga zaščitite, kdaj ste ga nazadnje in kateri izdelek ste uporabili. Veterinarja bo zanimala tudi prehrana vašega psa in morda tudi morebitne težave z vnetjem ušes. Vprašal vas bo tudi, ali imate v hiši še druge živali in koliko čas vaš pes preživi zunaj.
Kakšna je vloga lastnika pri obvladovanju težav s praskanjem?
Ker se kot prvi vzrok praskanja najpogosteje omenjajo zajedavci, je lastnikova prva naloga, da psa redno (vsak mesec) zaščiti pred zunanjimi in notranjimi zajedavci. Med zunanjimi bi želela izpostaviti klope in bolhe, pri notranjih pa črevesne gliste in trakulje. Odprava vzrokov praskanja običajno traja dlje časa in od lastnikov zahteva veliko mero potrpežljivosti in sodelovanja. Zelo pomembno je, da res natančno upoštevate veterinarjeva navodila, sicer zdravljenje ni uspešno.
Kot smo že omenili, je eden od pogostejših razlogov za srbenje hišnih živali okužba z bolhami. Po ocenah strokovnjakov bolhe povzročajo več kot polovico kožnih težav pri domačih ljubljenčkih. Nam lahko opišete te zajedavce?
Odrasle bolhe so temno rjave žuželke brez kril, ki imajo sploščeno telo. Vidne so s prostim očesom, vendar jih težko opazimo – ker sovražijo svetlobo, se namreč skrijejo med dlakami. Odrasle bolhe se prek ugrizov prehranjujejo s krvjo, napadejo tudi ljudi. Njihovi ugrizi zelo srbijo, slina, ki jo pri tem izločajo, pa pri živalih pogosto povzroči alergijsko reakcijo. Prenašajo tudi pasjo trakuljo, ki je nevarna tudi za ljudi. Zato je treba pri diagnosticirani okužbi z bolhami vedno odpravljati tudi notranje zajedavce – trakulje. Poleg tega bolhe prenašajo še druge povzročitelje bolezni, na primer bolezen mačje praske, ki je prav tako nevarna za ljudi. Pojavi se z znaki gripe – z visoko vročino, povečanimi bezgavkami, utrujenosto in glavobolom.
Kako prepoznamo, da je razlog praskanja ravno okužba z bolhami?
Pri okužbi z bolhami spremembe na koži in praskanje najpogosteje opazite okrog vratu, dimelj in repa ter na zadnjem delu hrbta. Marsikateri lastnik težko sprejme diagnozo okužbe z bolhami, saj je odrasle bolhe med dlako zelo težko opaziti, poleg tega pa je pri tej diagnozi prisoten sram. Naj poudarim, da bolha nikakor ni znak umazane živali ali doma. Žal so prisotne vsepovsod, na vrt jih lahko zanese tudi divjad. Če med dlako živali že sami opazite odraslo bolho, je to vsekakor znak težje okužbe in velikega števila zajedavcev, zato se pri sumu, da gre za okužbo, ni dobro zanašati zgolj na prisotnost odraslih bolh. Sum najlažje potrdite z iskanjem bolšjih iztrebkov med dlako živali. Videti so kot drobna zrnca zemlje. Z glavnikom jih nanesete na bel papir in dodate kapljo vode. Če gre za iztrebke, se obarvajo rdeče rjavo. Svetujemo, da kožo natančno pregledate – dlako razmikajte predvsem okrog vratu in po hrbtu proti repu. Pozorni bodite na pordelost kože in na že omenjene iztrebke, ki so videti kot temna zrnca.
Veliko lastnikov ima težave z odpravljanjem okužbe z bolhami. Zakaj je zatiranje tako težavno?
Bolhe imajo neverjeten reprodukcijski potencial, kar preprosto pomeni, da si ustvarijo res številčno družino. Njihova jajčeca z okužene živali padajo v njeno bivalno okolje. Tako jih pes ali mačka zanese po celotni hiši, stanovanju, vrtu ali sprehajalni poti. Ker so razvojne oblike bolh prisotne povsod, kjer se je žival gibala, je odpravljanje teh zajedavcev zahtevno in dolgotrajno, traja lahko tudi pol leta. Če ne vztrajate, niste naredili popolnoma nič in okužba se nadaljuje v nedogled. Ista vrsta bolhe napade tako mačko kot tudi psa ter celo morske prašičke, kunce in hrčke. Zato je ob okužbi ene živali treba zdraviti vse, ki so z njo sobivale.
Kako se torej uspešno lotiti zdravljenja bolhavosti pri psu ali mački?
Zdraviti je treba žival in poskrbeti tudi za bivalno okolje. Vse tkanine, s katerimi je bila žival v stiku, morate oprati vsaj pri 60 stopinjah, vsak dan morate temeljito posesati vse prostore in vrečko takoj zavreči. Prav tako ne smete pozabiti na avto, preproge, sedežne garniture in pasje igrače. Ker je žival bolhe morda prenesla tudi na vrt, travo pokosite na kratko, saj jim svetloba ne ustreza in hitreje poginejo.
V toplejših mesecih so na vrhuncu aktivnosti tudi klopi. Slovenija je po prisotnosti klopov in njihovi okuženosti z povzročitelji bolezni v vrhu evropskih držav. Nam lahko poveste več še o teh zajedavcih in nevarnosti, ki jo predstavljajo?
Veliko nevarnost za ljudi in živali predstavljajo povzročitelji bolezni, ki jih klop vnese v telo prek ugriza. Naj najprej poudarim, da se je z dvigom povprečnih temperatur močno podaljšala sezona klopov. Klopi postanejo aktivni, ko je zunanja temperatura vsaj 5 stopinj. To pomeni, da sezona klopov traja vse leto, če je zima mila. Običajno se zadržujejo pri tleh, v gozdni podrasti, grmovju, na robovih jas, ob rekah, v travi in na vrtu, tudi na mestnih zelenicah. Slovenija je po številu klopnih bolezni na prebivalca pri vrhu držav EU. Verjetno je večina že slišala za najpogostejši bolezni, ki sta posledica ugriza okuženega klopa – za klopni meningoencefalitis in boreliozo. Ključnega pomena je redna, mesečna preventiva.
Kje po telesu hišnega ljubljenčka jih najpogosteje najdemo?
Klopom najbolj ustrezajo mesta, kjer je koža tanjša in manj odlakana, torej gobček, uhlji, pazduhe, dimlje, predel pod korenom repa in med prsti.
Prepričana sem, da marsikoga od poslušalcev zanima, kako ravnati pri ugrizu klopa oziroma kako ga pravilno odstranimo?
Vsekakor svetujemo, da po vsakem sprehodu psu namenite 10 minut časa ter ga temeljito pregledate in odstranite klope. Tako preprečite, da bi klope prinesel v vaš dom, kjer si lahko za kosilo izberejo tudi vas. Če se klop prisesa, pa je ključno, da ga kar se da hitro odstranite. Dlje ko je prisesan, večja je verjetnost prenosa bolezni. Pri odstranjevanju si pomagajte s pinceto ali s kleščami za odstranjevanje klopov. Pri tem pazite, da izvlečete celega klopa. Če boste nepotrpežljivi, lahko hitro odtrgate njegovo telo, glava pa ostane v koži psa. Predvsem pa klopa nikoli ne grabite za telo, ne mažite ga z olji, kremami, razkužili ali domačimi alkoholnimi pripravki, saj ga s tem samo spodbudite, da izloči več sline, to pa še poveča možnost za prenos bolezni. Ko klopa odstranite, pa mesto ugriza razkužite.
Izpostavili ste, da so klopi nevarni tudi za ljudi. Bi torej lahko rekli, da so lastniki hišnih ljubljenčkov še bolj izpostavljeni tem zajedavcem?
Da, in to iz precej preprostega razloga. Predvsem lastniki aktivnih psov več časa preživijo v
naravi, kjer na pse in ljudi prežijo klopi.
Na trgu je veliko pripravkov za zaščito hišnih ljubljenčkov pred bolhami in klopi, kar lastnike pogosto zmede. Kaj bi jim svetovali? Na kaj morajo biti pozorni pri izbiri prave zaščite?
V prvi vrsti je pomembno, da pripravke kupujete v specializiranih prodajalnah, predvsem v veterinarskih ambulantah in lekarnah. Veterinarji in farmacevti vam dajo verodostojne informacije in so usposobljeni, da vam svetujejo pri izbiri optimalnega izdelka za vašo žival. Z vidika preprečevanja ugriza in posledično zmanjševanja možnosti za prenos bolezni so najbolj priporočljiva zdravila v obliki kožnega nanosa. Zaščito pa je seveda treba prilagoditi življenjskemu slogu psa ali mačke. Pri izbiri si lahko pomagate tudi s preverjenimi informacijami na Krkini spletni strani Od uhlja do repa.
V tovarni zdravil Krka z zdravili ne skrbite samo za zdravje ljudi, s kakovostnimi veterinarskimi izdelki skrbite tudi za živali. Kakšno rešitev ponujate za zaščito hišnih ljubljenčkov pred zajedavci?
Res je, v Krki proizvajamo in tržimo tudi izdelke za rejne živali in hišne ljubljenčke. V naši ponudbi za živali je vse od antibiotikov in protibolečinskih zdravil do zdravil za odpravljanje zajedavcev. Kot smo že omenili, se lastniki psov in mačk skoraj ne morete izogniti ukvarjanju z zunanjimi zajedavci. Najpogosteje najdete klope, bolhe nekoliko redkeje, ker jih je težje opaziti. Vsekakor to ne pomeni, da jih vaš ljubljenček nima. Krka ponuja rešitev pred zunanjimi zajedavci – zdravili Fypryst Combo in Ataxxa je treba na žival nanesti 1-krat na mesec. Fypryst Combo deluje na uši, klope ter bolhe in vse njihove razvojne oblike. Primeren je za mačke in pse, ki se večinoma gibajo v mestnem okolju. Ataxxa pa je primernejša za pse, ki so veliko v naravi, saj odganja klope, komarje in peščene muhe, ki prenašajo pomembne povzročitelje drugih nevarnih bolezni. Obe zdravili sta v obliki kožnega nanosa. Prednost tovrstne zaščite pred nekaterimi drugimi je v tem, da zdravilne učinkovine ostanejo v dlaki in koži živali in ne obremenijo notranjih organov. Zato spadajo med najbolj varne in preizkušene oblike zaščite pred zunanjimi zajedavci.
Se skrb lastnikov živali konča pri klopih in bolhah?
Druga, skrita skupina zajedavcev, o katerih danes sicer ni bilo govora, pa so notranji zajedavci – predvsem črevesne gliste in trakulje, na katere žal pogosto pozabimo in okužbo velikokrat spregledamo. Z zdravstvenega vidika pa absolutno niso zanemarljivi, saj lahko pri živalih in tudi pri ljudeh povzročijo resne zdravstvene zaplete. Veterinarji svetujejo redno razglistenje hišnih živali, pogostost pa je odvisna od njihovega življenjskega okolja. Nekatere je treba razglistiti 1-krat na mesec, nekatere pa vsaj 1-krat na 3 mesece. Težavo lahko učinkovito odpravite s Krkinim Dehinelom za mačke in Dehinelom Plus Flavour za pse. Oba izdelka delujeta tudi na trakulje. Pri veterinarjih lahko povprašate tudi po Krkini okusni tableti
proti notranjim zajedavcem, ki pa se izdaja samo na veterinarski recept. Zdravilo deluje tudi na srčno glisto, ki je v poletnih mesecih nevarna predvsem za pse.