MLM, mariborska livarna, stečaj, delavci Svet24.si

Odpuščanja: Katera podjetja so se odločila za ...

turist_2 Svet24.si

Turist v Hitlerjevem rajhu

jaroslav haščak Necenzurirano

Bobinac, Smrekar in Mijatović prodajajo Športno ...

upravna enota tobacna sr Reporter.si

Tobačna je zlata jama za tega bogatega Slovenca: ...

doncic Ekipa

Dončić je tako odgovoril vsem kritikom, ki ga ...

nejc, zivljenje-na-tehtnici Njena.si

Nejc: Ostajajo tisti, ki želijo denar

gios bicevskis 24 af Ekipa

Igralca Olimpijinega tekmeca ustrelil oče, znane ...

Novice Ljubljana

Predvečer praznika dela drugič brez organiziranih kresovanj

Piše: STA

Čas objave:
30.04.2021 08:57

Na predvečer praznika dela bomo zaradi epidemije še drugo leto zapored ostali brez kurjenja kresov in s tem povezanih sindikalnih slovesnosti ter veselic, kar sicer predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Lani so bila kresovanja povsem prepovedana, letos pa večje prireditve onemogoča odlok o prepovedi zbiranja več kot desetih ljudi.

Tradiciji se verjetno povsem ne bo mogoče izogniti, zato je pričakovati vsaj manjše družinske in neorganizirane kresove, pri čemer uprava za zaščito in reševanje vse organizatorje kresovanj poziva, da pri tem upoštevajo varnostne ukrepe. Zagotovljena mora biti požarna straža, v primeru požara v naravnem okolju pa je treba na telefonsko številko 112 nemudoma obvestiti pristojni regijski center za obveščanje.

Kot so poudarili, mora biti prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba, pri tem pa mora biti kres ves čas pod nadzorom odrasle osebe. Prav tako opozarjajo, da se ob vetrovnem vremenu kresa ne sme prižigati oziroma je treba kurjenje prekiniti.


Letos pa je ob tem treba spoštovati tudi ukrepe vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede omejevanja širjenja epidemije covida-19, so še pozvali na upravi za zaščito in reševanje.

Kresovanja sicer običajno potekajo na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.

Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pa pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami. Osrednja in največja prireditev je bila sicer že tradicionalno na ljubljanskem Rožniku, ki so jo skupaj pripravljali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, konfederacije Pergam, Neodvisnost in sindikatov javnega sektorja.