Predstavniki občin ob 3a razvojni osi, ki jo država načrtuje od Ljubljane do Petrine, še niso dočakali sestanka z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek. Ta jih je namreč napotila na direkcijo za infrastrukturo. Z njenim vodstvom so se sestali v sredo, a konkretnih odgovorov niso dobili, je za STA povedal ribniški župan Samo Pogorelc.
Po besedah Pogorelca kot predstavnika županov občin, ki ležijo ob načrtovani trasi 3a razvojne osi, jih je vodstvo direkcije na sestanku sicer "vljudno poslušalo in jim pritrjevalo", ni pa jim predstavilo jasnih načrtov države glede gradnje omenjene prometne povezave.
"Zato sem po sestanku na direkciji znova zahteval sestanek z ministrico. Direkcija namreč ni institucija, ki bi lahko načrtovala 3a razvojno os. Ministrstvo in vlada sta tista, ki jo morata umestiti v proračun in načrt razvojnih programov," je povedal Pogorelc.
Kot je razumel predstavnike direkcije, država sicer namerava izpeljati februarja lani v Kočevju predstavljen načrt gradnje razvojne osi, a za zdaj nima nobenega jasnega načrta, kdaj in kako. "Trenutno so predvidene le neke parcialne rešitve, celovitega dolgoročnega načrta ni," ugotavlja po sestanku.
"Za zdaj je načrt države tak, da bi prihodnje leto začeli graditi podvoz pod železniško progo na Škofljici, vse ostalo pa je odvisno od denarja, ki pa ga ni," je povedal. V letošnjem proračunu namreč po njegovih besedah za gradnjo 3a razvojne osi ni predvidenih večjih sredstev, "za naprej pa je bilo rečeno, da denar morda bo, morda pa ga ne bo". Ob tem Pogorelc opozarja, da je to zanje nesprejemljivo.
Da je projekt bistven za razvoj tega dela države, župani ob cesti Ljubljana-Kočevje-Petrina opozarjajo že dlje časa. Posebej kritično je v občini Škofljica, čez katero se vsak delovni dan vijejo kolone avtomobilov iz kočevske smeri in nazaj. V občini zato opozarjajo, da je nujna izgradnja obvozne ceste.
V preteklosti je veljalo, da bo država na cesti Ljubljana-Petrina izvedla le manjše spremembe. Februarja lani pa je takratni minister Jernej Vrtovec v Kočevju predstavil povsem nov načrt, po katerem bi v velikem delu relacije zgradili povsem novo traso. Gradnja naj bi stala okoli 200 milijonov evrov, predvidoma pa naj bi bila končana do leta 2034.