Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v Krškem obiskala družbo Evrosad. Seznanila se je s stanjem samooskrbe s sadjem in zelenjavo. Zavzela se je za krepitev samooskrbe in manj birokracije pri uvedbi ukrepov za preventivo pred vse pogostejšimi skrajnimi vremenskimi pojavi.
Vremenske skrajnosti namreč po njenih besedah niso le stvar prihodnosti, temveč so ob vseh vremenskih ujmah ukrepi potrebni že zdaj.
Navedla je zgledne primere, kot so npr. oroševanje sadnega drevja ob pomladni zmrzali, zaščito pred točo in namakanje, brez katerega ob suši ne gre. Vse te ukrepe so ji danes predstavili v podjetju Evrosad, ki jo je, kot je ocenil njegov direktor Boštjan Kozole, zaradi teh ukrepov pri izredno debeli in gosti toči prejšnji teden odneslo zgolj z manjšimi posledicami.
Zaradi podnebnih sprememb bo sicer v Sloveniji treba storiti več, je dejala predsednica. O po njenem mnenju birokratsko preveč zapletenih postopkih za uvedbo omenjenih ukrepov bodo govorili tudi na njenem oktobrskem forumu na Brdu.
Kot je spomnila Pirc Musar, je bila samooskrba s sadjem v Sloveniji leta 2015 53-odstotna. Nato je ta delež zaradi kriz na globalnih trgih začel "strahovito padati". Predlani je znašal 21 odstotkov, lani pa se je vrnil na 29 odstotkov. "Izjemno pomembno pa je, da se bomo začeli počasi približevati 50 odstotkom in boljši prehranski suverenosti," je dejala.
Pomen omenjenih ukrepov je poudaril tudi Kozole. Predsednici so danes "skušali predstaviti, kako se da", je dejal. Samo z aktivnim pristopom se je možno uspešno boriti proti klimatskim spremembam, ki so, kot je ocenil, vsako leto hujše.
Tudi on je sicer opozoril na dolgotrajne in zapletene postopke pridobivanja potrebnih soglasij za uvedbo ukrepov. Za zgled je navedel primer zahodnih evropskih držav, kjer je vse potrebno mogoče urediti na enem mestu in precej hitreje kot v Sloveniji.
Krški župan Janez Kerin je povedal, da je bilo med četrtkovo ujmo z močno točo v Mestni občini Krško med drugim poškodovanih 430 hektarjev kmetijskih površin. Povzročena škoda na teh se giblje med 30 in 90 odstotki. Sicer pa se v Krškem zavedajo navedenih ukrepov, je dejal in navedel primer namakalnega sistema Kalce-Naklo.
Pirc Musar si je ogledala tudi Evrosadovo tržnico, s katero je to podjetje okrepilo sodelovanje s posavskimi kmetijskimi gospodarstvi in vzpostavilo kratke prodajne poti. Projekt, za katerega so dobili nekaj več kot 40.000 evrov evropske denarne podpore, ima tudi okoljsko noto. Pri projektu sodelujejo lokalna kmetijska gospodarstva, tržnica z domačimi pridelki in izdelki pa deluje v Evrosadovi poslovni stavbi.
Sicer pa se Evrosad, ki je pred nekaj leti veljal za največjega pridelovalca visokokakovostnega slovenskega sadja, od katerega je dve tretjini izvozil, zadnja leta vse bolj usmerja na domači trg, v pridelavo različnega sadja in zelenjave ter krompirja.
Galerija
