Odbor DZ za notranje zadeve želi, da policija pripravi poročilo o varnostnih razmerah na območjih, kjer živijo Romi, ter predlog sistemskih sprememb, ki bi jih izboljšale. Vodja pododbora za Rome Predrag Baković sicer meni, da s položajem romske skupnosti vsaj ponekod niso zadovoljni niti Romi, niti okoliško prebivalstvo.
Kot je pojasnil poslanec SD Baković, trenutni predsednik pododbora za spremljanje romske tematike, ki je pripravil današnji predlog, prejemajo številna pisma in pozive lokalnih skupnosti ter civilnih iniciativ na to temo.
Pododbor so člani parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ustanovili maja lani na pobudo poslanke SDS Anje Bah Žibert, ko so ob obravnavi petega poročila o položaju romske skupnosti ugotavljali, da se položaj le počasi izboljšuje.
Na pododboru naj bi se bolj podrobno seznanili z razmerami in poskušali na tem področju nekaj narediti. V njem so se zbrali poslanci, ki prihajajo z območij, kjer živijo večje ali manjše romske skupnosti. Prvih šest mesecev je pododboru predsedovala Bah Žibertova, trenutno je njegov predsednik Baković. Kot je povedal nedavno, izzivi ostajajo na področjih izobraževanja, zaposlovanja, bivanjskih razmer in varnosti. S položajem niso zadovoljni niti Romi niti večinski prebivalci v okoljih, kjer živijo Romi. In trenutni odnosi med njimi, vsaj na jugovzhodu države, so po njegovi oceni na precej nizki ravni.
Baković je zato opozoril, da bi si morali prizadevati za vzpostavitev zaupanja, ki je nizko predvsem zaradi razmer na področju varnosti. Kot pravi, so ljudje "izgubili zaupanje v državne institucije, ker vidijo, da se stvari ne premaknejo".
"Ne gre za to, da policija ne bi opravila svojega dela, ampak so težave bolj sistemske narave," je pojasnil. Po njegovih besedah denimo nimajo dobrih vzvodov, da bi za manjša kazniva dejanja in prekrške izrekli učinkovito kazen tistim posameznim nepridipravom v romski skupnosti, ki so brez zaposlitve in prejemajo socialne transferje. Posledično pa izrečene kazni ne zaležejo. Kot je dejal Baković, so jih institucije, na katere so se obrnili, usmerjale druga na drugo. "Dejansko ne delamo z namenom rešiti problem, ampak da se bomo izognili odgovornosti in očitkom. Torej žogico odrivamo vsak stran od sebe," je ocenil. Prepričan pa je, da se bo zaupanje vzpostavilo šele, ko bodo vsi dobili jasno sliko, da institucije delajo in so učinkovite. Potem bo tudi lažje reševati ostala vprašanja, denimo bivanjske razmere Romov, je poudaril tudi v današnji razpravi v DZ.
Baković prihaja iz Kočevja in se je z romskimi vprašanji ukvarjal na celotni dosedanji poklicni poti. Meni, da bi bilo smiselno pripadnike romske skupnosti tudi bivanjsko povezati z večinskim prebivalstvom. Verjame namreč, da bi zelo malo Romov ostalo v romskih naseljih, če bi imeli drugo možnost. Če bo vzpostavljeno zaupanje, pa bo to lažje izvedljivo. "S tem se je treba ukvarjati in se o tem pogovarjati," je prepričan Baković. Pododbor naj bi s svojimi ugotovitvami, kje bi se po njihovem mnenju dalo kaj narediti, po opravljenem delu seznanil vladno komisijo za zaščito romske skupnosti. Želja pa je, da bi se vključili tudi akademiki z različnih področij, staknili glave skupaj in poskušali najti rešitve.
Sklep pododbora je včeraj po kratki razpravi soglasno podprlo 15 članov odbora DZ za notranjo politiko.