Župani posavskih občin so prepričani, da je predvideni projekt Cerod II predrag in predvsem predimenzioniran. Na deponijo se namreč odpelje vse manj odpadkov.
Ni skrivnost, da imajo župani štirih posavskih občin veliko pomislekov o izgradnji druge faze Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (Cerod), katere glavni del je obrat za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO). Predvsem se jim zdi dobrih 32 milijonov evrov vreden projekt predrag in močno predimenzioniran glede na dejstvo, da se vse več odpadkov loči že na samem izvoru in se jih tako vse manj odpelje na deponijo. Posavski župani so tako želeli razjasniti te in še nekaj drugih problemov v zvezi s Cerodom, zato so pred današnjo redno sejo sveta županov javnega podjetja Cerod sklicali še izredno. Direktor Ceroda Alojz Turk včeraj o zapletu ni želel govoriti, češ da »zadeva ni zrela za komentar«, izredna seja pa se mu zdi nepotrebna.Zmotil jih je dopis odvetnika
Drugo fazo Ceroda je z 19 milijoni evrov podprla EU, deset milijonov naj bi prispevale občine družbenice, 3,3 milijona pa državni proračun. Največji del projekta predstavlja obrat MBO, ocenjen na 23 milijonov evrov. Graditi naj bi ga začeli še letos, poskusno pa bi ga zagnali sredi prihodnjega leta.
Prvo, kar je zelo zmotilo posavske občine, je bil dopis odvetniške družbe Geršak, ki jih je, kot pravi krški župan Miran Stanko, pozvala, naj se dokončno opredelijo do projekta druge faze Ceroda. »Zakaj je potrebna odvetniška družba? Odločno nasprotujemo takemu načinu reševanja problemov. Zadeve bomo občine družbenice urejale tako, kot temu pritiče, to je s pogovori in dogovori,« je odločen Stanko. Po mnenju posavskih občin bi bilo treba ponovno preučiti predvidene zmogljivosti MBO glede na hitro zniževanje odloženih odpadkov. Kot opisuje Stanko, v Krškem že na samem izvoru ločijo približno polovico odpadkov, lansko leto pa so odprli tudi sodobno, 3,2 milijona evrov vredno sortirno napravo, edino v tem delu države, s katero še za polovico zmanjšajo preostanek mešanih odpadkov. Po obdelavi ostanejo le odpadki, namenjeni trajnemu odlaganju, ki jih odpeljejo na Cerodovo deponijo v Leskovec pri Novem mestu. Tako odložijo le še četrtino odpadkov, to je približno 100 kilogramov na prebivalca oziroma 7000 ton iz celotnega Posavja.
Mešanih odpadkov vse manj
Stanko meni, da bi za Novo mesto in Belo krajino zadostovala takšna sortirnica, kot jo imajo v Krškem. Če bi zraven odprli še obrat za mehansko biološko obdelavo, vse skupaj ne bi smelo presegati 10 milijonov evrov, je prepričan. Posavski župani se tudi ne strinjajo s predlogom spremembe družbene pogodbe, s katero bi se občine obvezale, da bi na Cerod pripeljale določene količine odpadkov, kar pa je dejansko v nasprotju z evropskim ciljem zmanjševanja količin odloženih odpadkov.
Z ločenim zbiranjem odpadkov so lani količino na deponiji v Leskovcu znižali za 20 odstotkov, na 60.000 ton, od tega je bilo smeti z območja petnajstih občin partneric s 160.000 prebivalci 39.000 ton, preostalo pa iz drugih občin. Projekt predvideva, da bi se po mehansko-biološki obdelavi odložena količina zmanjšala na 17.000 ton. Zmogljivost odlagališča, ki naj bi zadostovalo vsaj za 30 let, je 1,3 milijona ton, po dobrih petih letih obratovanja je zapolnjena tretjina prostora.
Galerija
