S ponarejenimi izdelki se na leto obrne okoli 1.570 milijard evrov. Žrtve te industrije so tudi izpušni sistemi Igorja Akrapoviča, svetilka Nike Zupanc ter Lekova in Krkina zdravila, pišejo današnje Finance.
Ponarejeni izdelki, izdelani in prodani (lahko tudi pod drugim imenom) brez dovoljenja lastnika blagovne znamke, veljajo za najdonosnejši kriminalni posel na svetu, vsaj dvakrat donosnejši od trgovine s prepovedanimi drogami. Podatki o gospodarski škodi, ki nastaja zaradi tega, se pogosto razlikujejo, saj je zaradi ilegalnosti te dejavnosti težko oceniti tako njene dejanske stroške kot sam obseg prodaje. Pred množično kršitvijo avtorskih pravic oziroma pravic imetnikov intelektualne lastnine ni varen tako rekoč noben gospodarski sektor, ne hrana in pijača, ne oblačila, športni izdelki in luksuzne dobrine, ne zdravila, kozmetika in cigarete, ne potrošniška elektronika in programska oprema, avtomobilski in letalski deli, igrače in ne nazadnje sam denar.Proizvodnja ponarejenih izdelkov pogosto poteka v tako imenovanih potilnicah (sweatshops), v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in vključuje suženjsko delo otrok.
Nesporno najnevarnejši so ponarejeni farmacevtski izdelki. Po ocenah ameriškega preiskovalnega urada FBI znaša globalna letna vrednost »kriminala 21. stoletja« 600 milijard dolarjev (okoli 530 milijard evrov). Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je ponarejenih več kot polovica zdravil, kupljenih na ilegalnih spletnih straneh, ponarejena je tudi tretjina zdravil v državah v razvoju. Po ilegalnih kanalih nabavlja zdravila tudi petina Evropejcev. Strokovnjaki ocenjujejo, da ponarejena zdravila na leto ubijejo vsaj 700 tisoč ljudi, Interpol navaja celo več kot milijon žrtev. Pfizer Pharmaceuticals je našel ponaredke svoje viagre v legalnih oskrbovalnih verigah v 44 državah. Največji proizvajalec ponarejenih zdravil je Indija (75 odstotkov), sledita Egipt (sedem odstotkov) in Kitajska (šest odstotkov). V proizvodnjo ponarejenih zdravil so vpleteni farmacevti, zdravniki, organizirane kriminalne združbe, prevarantske farmacevtske družbe, podkupljivi lokalni in nacionalni uradniki in celo teroristične organizacije.
»Prav v teh dneh so na Tajskem uničili en vlačilec ponaredkov naših izpušnih sistemov,« pravi svetovno znani proizvajalec Igor Akrapovič. Proti temu se bojujejo z informiranjem. Carinske službe opremljajo s katalogi z natančno opredeljenimi značilnimi znaki originalnih izpušnih sistemov in izobražujejo distributerje svojih sistemov.
V Krki pa odgovarjajo, da od leta 2000 v legalni distribucijski verigi v Sloveniji niso zaznali nobenega ponarejenega zdravila. »Zaradi preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito verigo zdravil se sistematično pripravljamo na uvedbo novih zahtev, predvsem zaščitnih elementov, unikatne serijske številke za vsako embalažno enoto zdravila in zagotovitve pripomočkov za odkrivanje posega v zunanjo ovojnino,« pravijo v Krki.
V Leku, članu skupine Sandoz, so doslej odkrili posamezne ponaredke svojih zdravil, večinoma pri enostavnih izdelkih za široko uporabo, le na trgih nekdanje Sovjetske zveze. Vselej so o tem obvestili pristojno agencijo za zdravila, ki je izdelke odpoklicala s trga, v Leku pa so ponaredek vedno tudi testirali in ocenili morebitno tveganje za bolnika. Sicer poskušajo v Leku preprečevati distribucijo ponaredkov z uvajanjem dodatnih zaščitnih elementov na ovojnini, ki jih je težko ponarediti oziroma omogočajo lažje odkrivanje ponaredkov.
»V Novartisu in tako tudi v Leku imamo interni sistem poročanja in opozarjanja na morebitne ponaredke, o tem pa tudi izobražujemo svoje zaposlene,« pravijo v Leku.
Galerija
