Že od prve informacije v javnosti, da so se zgodila huda kazniva dejanja spolnega nasilja, skupina policistov in kriminalistov zadevo intenzivno preiskuje. Preverjajo namreč okoliščine in zbirajo informacije za potrditev obstoja morebitnih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Policisti in kriminalisti opravljajo številne razgovore, preverjajo verodostojnost zapisov na spletu ter se trudijo identificirati morebitne žrtve oz. oškodovance teh kaznivih dejanj.
Sprejem prijave pa je eno najpomembnejših opravil, saj skozi ta postopek ugotavljajo vsa dejstva in okoliščine morebitnega kaznivega dejanja, kdo je oškodovanec ali žrtev, jih je morebiti več, kdo je storilec ter vse druge za nadaljnjo preiskavo pomembne podatke o času, kraju, načinu izvršitve dejanja …
Ne glede na način prijave mora policija zbrati vsa obvestila ter zavarovati sledi in predmete kaznivega dejanja. Skozi svoje ukrepanje oziroma preiskavo mora utemeljiti sum storitve kaznivega dejanja na škodo določene osebe - oškodovanca, in zoper določeno osebo - storilca. Brez tega, da bi ugotovili oškodovanca kaznivega dejanja, ne policisti morejo podati kazenske ovadbe, niti izvajati preiskovalnih dejanj, ki nam jih omogoča in hkrati nalaga Zakon o kazenskem postopku.
V javnosti se je pojavilo vprašanje, zakaj policija v zvezi s tem ne opravlja hišnih preiskav. Policija pojasnjuje, da preiskovalna dejanja predstavljajo intenziven poseg v pravice posameznika, med katerimi je hišna preiskava eden najbolj rigoroznih posegov. Za preiskovalna dejanja morajo biti zato izpolnjeni visoki dokazni standardi, ki so varovalka pred samovoljnimi posegi policije v pravice ljudi. Policija lahko opravi hišno preiskavo šele, ko so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ti razlogi za sum morajo obstajati zoper točno določeno osebo in obstajati mora verjetnost, da se bodo pri tem našli sledovi in predmeti kaznivega dejanja. Pomeni, da niso dovolj le navedbe v medijih ali na spletnih omrežjih ali mogoče samo govorice med ljudmi. Obstajati mora nek konkreten dokaz zoper to osebo, oziroma neko verodostojno pričanje očividca ali priče.
Žrtve lahko popolnoma zaupajo policistom
Žrtve tovrstnih kaznivih dejanj pogosto ne želijo prijaviti zaradi občutka krivde in sramu, lahko se tudi bojijo maščevanja napadalca. Prav tako želijo čimprej pozabiti na to, kar se jim je zgodilo. Bojijo se tudi stigmatizacije in odziva okolice, če se bo za dejanje razvedelo. Lahko pa je žrtev tudi v takem šoku, da zaradi tega ne more razumno odreagirati.
Na Policiji razumejo njihovo zadržanost, vendar pa policisti in kriminalisti zagotavljajo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da žrtev zaščitijo in preprečijo, da bi se dejanja še kdaj ponovila. Žrtve želijo spodbuditi, da dejanja prijavijo. V policiji z žrtvami postopajo še posebej skrbno in občutljivo. Žrtvam nudijo tako pomoč kot nasvete, jih po opravljenem razgovoru seznanijo z možnostmi in različnimi oblikami pomoči in jih napotijo na ustrezne strokovne službe. Ves čas njihovega postopka ima žrtev pravico do spremljevalca, do zagovornika in do informiranja o njihovem postopku. V ta namen so za žrtve oz. oškodovance pred časom pripravili tudi posebno aplikacijo, kjer lahko pridobijo informacije o poteku postopka.
V okviru policije se redno in sistematično izvajajo različni programi usposabljanj policistov in kriminalistov. Izobraževanje s tega področja se začne že na policijski akademiji, in sicer tako na področju metodike kriminalističnega preiskovanja spolnih deliktov kot tudi na področju metodike in taktike opravljanja razgovorov z žrtvami kaznivih dejanj, še posebej nasilnih in spolnih dejanj. Za preiskovanje najhujših tovrstnih kaznivih dejanj imajo na Policiji posebej zadolžene in usposobljene kriminalistke in kriminaliste oziroma skupine kriminalistov. Deset delavcev policije pa je pred kratkim končalo mednarodno usposabljanje in prejelo certifikat za opravljanje forenzičnega intervjuja z otroci, žrtvami kaznivih dejanj.
Če žrtve ne zmorejo opraviti prijave same, naj se za pomoč obrnejo na nevladne organizacije
Žrtvam Policija svetuje, da se v primeru, ko imajo kakršne koli zadržke do neposredne prijave Policiji, lahko obrnejo tudi na nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam spolnega nasilja. Če želijo, lahko tudi v njihovem spremstvu obiščejo ali pokličejo policijo in prijavijo storilce. Policija namreč ves čas na različne načine sodeluje tudi z nevladnimi organizacijami, saj je prioriteta vseh nas pomagati in zaščititi žrtev kaznivih dejanj. Nevladne organizacije so zelo pomemben člen pri celostni obravnavi nasilja, so zaupne osebe v postopku, pogosto tudi pomagajo žrtvam, da o nasilju sploh spregovorijo.
Morebitne žrtve in priče oz. vse, ki o dogodkih kar koli vedo, zato policisti pozivajo: nemudoma sporočite to policiji!
Da bi zaščitili žrtve in ugotovili dejansko stanje posameznih primerov, na policiji pozivajo vse, ki bi o dotičnih dogodkih karkoli vedeli, da to sporočijo policiji. Taka dejanja je treba nujno prijavljati, še posebej zato, da se prepreči nadaljevanje izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj ali izvrševanje novih kaznivih dejanj zoper nove žrtve.
Načinov in sredstev za prijavo je veliko:
- s klicem na interventno telefonsko številko policije 113, kamor pokličejo v nujnih primerih, ko je ogrožena varnost ali življenje ljudi, lahko pa nam na to številko sporočijo tudi informacije, povezane s prekrški ali kaznivimi dejanji tako, da se osebno zglasijo ali pokličejo na katerokoli (najbližjo) policijsko postajo. Seznam vseh 111 policijskih postaj po vsej Sloveniji, njihovi naslovi, e-naslov in telefonske številke so ves čas objavljeni na spletni strani policije.
- prek državnega portala E-uprava je mogoče oddati tudi e-prijavo kaznivega dejanja, nadaljnji koraki obravnave prijave pa potekajo enako kot prijava po telefonski številki 113.
- elektronsko prijavo kaznivih dejanj je možno oddati tudi povsem anonimno. V policiji smo v preteklosti sicer vzpostavili posebne zavihke za določene skupine kaznivih dejanj, v teku pa je zaradi aktualnih zadev tudi vzpostavitev zavihka za anonimno e-prijavo spolnega nasilja. Vendar na Policiji poudarjajo, da lahko v katerem koli zavihku oddate anonimno e-prijavo za katerokoli kaznivo dejanje, četudi se ne nahaja na tem seznamu. Vse prijave bodo zagotovo preverili in v skladu z možnostmi ukrepali. Ob tem pozivajo ljudi, da jim tovrstnih anonimnih prijavah sporočijo čim več konkretnih, preverljivih podatkov, saj jih za dodatna pojasnila, ker je prijava anonimna, ne morejo naknadno kontaktirati.
- če želijo po telefonu prijaviti kriminalno dejanje ali pomagati policiji pri odkrivanju in preiskovanju le teh, pri tem pa želijo ostati anonimni, lahko pokličejo tudi na anonimni telefon policije 080 1200
- poleg policije so na razpolago tudi nevladne organizacije s posebej usposobljenimi in izkušenimi svetovalci, kamor se žrtve lahko zatečejo po pomoč in nasvete in jim kasneje lahko tudi pomagajo pri prijavi kaznivega dejanja na policiji.
Anonimne prijave so policistom v pomoč, vendar je ključen vir informacij prav žrtev
Vsebina anonimnih obvestil ni zadosten dokaz, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ker pa so prijave anonimne, ne morejo opraviti dodatnih poizvedb, ki bi Policiji omogočile nadaljnjo uspešno preiskavo. Zato znova spodbujajo morebitne žrtve, naj podajo prijavo, saj je v preiskavi kaznivega dejanja prav žrtev nepogrešljiv vir informacij.