Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Uporaba je varna in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak in tako že pred prihodom reševalcev ključno pomaga bolniku s srčnim zastojem.
Uporaba AED je preprosta, saj je namenjen tako medicinskemu osebju kot laikom, je razvidno iz spletne strani slovenske baze AED. Defibrilacija pomeni dovajanje električnega toka srčni mišici skozi prsno steno z namenom, da prekinemo srčni zastoj.
Avtomatski defibrilator je sestavljen iz ohišja z baterijo in dveh nalepk elektrod. Prek zvočnikov aparat uporabniki daje glasna navodila v slovenskem jeziku, na nekaterih napravah pa je tudi ekran, kjer se navodila izpišejo.
Ko napravo vključimo, iz embalaže vzamemo nalepki elektrodi, odstranimo zaščitno folijo in ju nalepimo na gol prsni koš pod desno ključnico in na levo spodnjo stran prsnega koša pod pazduho. Ko sta elektrodi na svojem mestu, začne defibrilator analizirati dogajanje v srcu. Če oceni, da je treba srce spodbuditi z električnim sunkom, na to glasno opozori. Pred pritiskom na na osvetljeni gumb za šok je pomembno, da se bolnika nihče ne dotika, saj bi s tem lahko škodoval sebi ali bolniku.
Telo osebe bo ob šoku trznilo trznilo, nato pa je po navodilih ADE treba takoj nadaljevati z masažo srca in umetnim dihanjem. Če opazimo življenjske znake, na primer da oseba zadiha, jo zvrnemo na bok in pustimo elektrode na prsnem košu, saj aparat neprestano nadzoruje delovanje srca.
Če aparat oceni, da električni sunek ni potreben, ponovno preverimo življenjske znake. Če teh ni, oživljamo s stiski prsnega koša in umetnim dihanjem brez električnega sunka. Aparat bo kasneje ponovno preveril srčni ritem.
V primeru, da električni sunek ni potreben, pa na gumb vseeno pritisnemo, se sunek ne bo sprožil, saj ima aparat varovalo.
Avtomatske defibrilatorje lahko med drugim najdemo v trgovskih centrih, gasilskih postajah in številnih javnih ustanovah.