Na Otočcu je Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) včeraj pripravila 16. dan ravnanja s človeškimi viri z naslovom ''Prihodnost trga dela in HRM (Spremembe, umetna inteligenca in vloga kadrovikov)''.
Uvodoma sta prisotne pozdravila predsednica Sekcije za ravnanje s človeškimi viri, Nina Nikić iz podjetja Adria Dom in direktor GZDBK, Tomaž Kordiš. Nato je sledilo predavanje Saše Boštjančič, direktorice podjetja MOJA ZAPOSLITEV (in lastnice zaposlitvenega portala OPIUS) z naslovom ''Prihodnost trga dela in HRM: Spremembe, umetna inteligenca in vloga kadrovikov''. Sledila je delavnica z naslovom Agilnost v HRM: ChatGPT, naš novi sodelavec?, kjer so skozi delo v skupinah raziskovali svoje razumevanje vpliva umetne inteligence na delo kadrovikov. Delavnico je izvajala mag. Janja Milič Velkaverh, svetovalka za dvig agilnosti in kreativnosti, soustanoviteljica AGILIA, svetovalno izobraževalnega centra.
Po strokovnem delu dneva Sekcije za ravnanje s človeškimi viri je sledila, tokrat je potekala že šestnajsta svečana podelitev priznanj.
Priznanje Vzoren primer ravnanja s človeškimi viri Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine za leto 2022 je mag. Marko Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, izročili podjetju ISKRA PIO in osebi dr. Borisu Bukovcu.
Utemeljitev ocenjevalne komisije o dodelitvi priznanja podjetju Iskra PIO:
Podjetje Iskra PIO, d. o. o. iz Šentjerneja je bilo ustanovljeno leta 1991 in ima osnovno dejavnost projektiranja in izdelave opreme za čisto in čistilno tehnologijo. Njihovi največji naročniki tehnološko zahtevnih izdelkov so farmacevtska in biotehnična podjetja, medicinske ustanove, lekarne ter raziskovalni inštituti doma in v tujini. Z intenzivnim zaposlovanjem visoko izobraženega kadra (od 150 zaposlenih je kar 40 razvojnih inženirjev, 30 % rast zaposlenih v zadnjem triletnem obdobju) in vlaganji v razvoj inovativnih rešitev podjetje vsako leto povečuje obseg proizvodnje in kakovost svojih izdelkov. Podjetje se trenutno nahaja v intenzivnem investicijskem ciklu, ki vključuje vlaganja v delovne stroje in opremo ter gradnjo novih proizvodnih in poslovnih prostorov. Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2022 znašala 50.920 evrov. Rast dodane vrednosti je v povprečju v zadnjem triletnem obdobju znašala 17,6 %. Podjetje namenja za izobraževanje preko 1 % celotnih sredstev poslovanja, kar v praksi omogoča udejanjanje njihovega poslanstva in vizije družbe. Imajo visoko stopnjo zavedanja, da prihodnost podjetja temelji na zavzetosti, strokovnosti in inovativnosti vseh zaposlenih. Podjetje Iskra PIO razvija svojstven in celovit pristop k ravnanju s človeškimi viri ter sodelovanju z zaposlenimi. Zaveda se pomena formalnih in neformalnih orodij ter metod, s katerimi vzpostavlja sodelovalno, visoko tehnološko in inovativno poslovno okolje, ki prispeva k konkurenčnejšemu nastopu na svetovnih trgih. Privlačnost in atraktivnost ustvarjalnih delovnih mest za sedanjost in prihodnost podjetje gradi na osnovi vsestranskega strokovnega in osebnostnega razvoja posameznikov, opolnomočenju zaposlenih ter spodbujanju kulture inovativnosti. Strategija zaposlenih celostno upošteva in usklajuje potrebe podjetja in zaposlenih.
Organizacijska struktura je vitka in prilagodljiva, ki vzpodbuja sodelovanje in povečuje učinkovitost izvajanja razvojnih projektov. V razvojno raziskovalno skupino je vključenih več kot 40 zaposlenih, v njej pa sodeluje tudi direktor podjetja. Prilagojena sistemizacija delovnih mest dopušča hitro in učinkovito nagrajevanje in prepoznavanje nadpovprečnih rezultatov.
Podjetje s formalnimi sredstvi, kot so pogosti obdobni osebni razgovori, postavljanje in spremljanje doseganja ciljev ter kakovostna strokovna in osebnostna izobraževanja, ter neformalnimi orodji, ki vključujejo vzpostavljanje odličnih osebnih odnosov, gradi učinkovito in spodbudno delovno okolje.
S kadrovsko in štipendijsko politiko zagotavljajo najboljše kadre in zgodaj vključujejo mlade diplomante v delovne procese podjetja. Na ta način dosega prepoznavne dosežke na poslovni in osebni ravni.
Temelji vzornega primera ravnanja s človeškimi viri, ki jih je podjetje vgradilo v svoj poslovni model, slonijo na:
- medgeneracijskem sodelovanju med zaposlenimi, ki vključuje mentorstvo, spodbuja samoiniciativnost in obratno mentorstvo, torej mentorstvo od mlajših k starejšim - mladi sveže znanje iz fakultet prenašajo na starejše,
- strategiji razvoja digitalnih kadrov kot posebnega vsebinskega področja znotraj Digitalne strategije podjetja PIO,
- vzdrževanju vključujoče, povezovalne in inovativne organizacijske kulture podjetja ter
- zaposlovanju za nedoločen čas na področju vseh procesov podjetja.
Medgeneracijsko sodelovanje v praksi predstavlja prvi steber doseganja spodbudne organizacijske klime. Za to je podjetje v lanskem letu prejelo priznanje MEGA Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Komunikacija in sodelovanje zaposlenih z uporabo sodobnih elektronskih poti in v zelo aktivnem Športnem društvu, kjer se športno, kulturno, pevsko aktivirajo bivši zaposleni, zaposleni in družinski člani.
Podjetje je nosilec certifikatov ISO 9001 in drugih standardov in prejemnik številnih priznanj GZDBK in nacionalnih priznanj KZS za inovacije in je dvakratni nosilec priznanja Gazela za hitro rastoče podjetje v regiji.
Podjetje Iskra PIO je družbeno odgovorno podjetje z odličnim sodelovanjem in povezovanjem z lokalnim okoljem, kar dokazujejo plakete, zahvale in priznanja kot znak zahvale.
Utemeljitev ocenjevalne komisije o dodelitvi priznanja dr. Borisu Bukovcu:
Prof. dr. Boris Bukovec je svojo kariero posvetil celovitemu pristopu k ravnanju z ljudmi. Vseskozi je deloval in si prizadeval za oblikovanje ter uresničevanje najboljših praks, razumevanje celovite najvišje kakovosti na kadrovskem področju, kar je zaznamovalo njegovo več kot štiri desetletja dolgo poklicno pot.
Poklicno pot je začel po končani srednji strojni tehnični šoli in Fakulteti za strojništvo v IMV kot konstruktor. Zaradi odličnih rezultatov dela, nenehnega izobraževanja in uspešne implementacije teorij v prakso je v družbi TPV postal pomočnik generalnega direktorja za kakovost, kadre in informatiko. Po devetnajstih letih dela v avtomobilski industriji je nadaljeval delo kot predavatelj na Visoki šoli za upravljanje, kjer mu je zaradi skrbnega in premišljenega vsebinskega delovanja zaupana funkcija prodekana za znanstveno raziskovalno delo in razvoj. Po magistrskem in doktorskem študiju je bil zaradi uspešnega pedagoškega in znanstveno raziskovalnega dela izvoljen za rednega profesorja za management, od leta 2009 pa je dekan Fakultete za organizacijske študije.
Strokovna pot Borisa Bukovca od inženirja do rednega profesorja in strokovnjaka na področju ravnanja z ljudmi ni le poklicna pot, temveč priča o celovitem in temeljitem razumevanju ključne vloge, ki jo imajo ljudje pri zagotavljanju kakovosti in poslovne uspešnosti organizacij. To potrjuje tudi njegova prevzeta definicija organizacije kot »ciljno usmerjenega razmerja med ljudmi«. Njegova predanost in nenehno prizadevanje za odličnost na vseh področjih, še posebej pri ljudeh, ki so srčika vsakega družbenega organizma, ga postavlja kot izjemen primer ravnanja s človeškimi viri.
Boris Bukovec je kariero oblikoval skozi prizmo strateškega pristopa, kjer je s svojim znanjem in sposobnostjo v avtomobilski industriji izboljšal ter povezal področje kakovosti, kadrov in informatike. Ta faza njegove kariere v TPV je služila kot pomembna stopnica, ki je močno vplivala na njegovo nadaljnjo akademsko pot, ki ga je pripeljala do doktorske disertacije »Temeljni gradniki nove paradigme managementa človeških virov pri obvladovanju organizacijskih sprememb«. S konkretno raziskavo je predstavil celovito videnje ravnanja z ljudmi. Poudaril je, da vsak posameznik nenehno razvija svoj dinamični proces samoizpolnitve. To je cikličen proces, v katerem posameznik kot izvajalec in opazovalec neprestano preoblikuje svojo identiteto ter sprošča svoj ustvarjalni potencial kot odziv na zunanje okolje. Tak posameznik neprestano obnavlja in nadgrajuje svoj proces dojemanja in izkušnje življenja.
Po besedah Borisa Bukovca moramo v središču prepoznati človeka, vsakega posebej in vse skupaj, naše osebne in medosebne interakcije ter predvsem naše ustvarjalne sposobnosti, usmerjene v trajno rast. Takšen strateški in raziskovalni vidik je Boris Bukovec vztrajno, odločno in s strastjo prenašal v svoje delo in delovno okolje. Pod njegovim vodstvom na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu je vzpostavil sistem merjenja organizacijske klime, merjenja organizacijske kulture, predvsem pa je s svojim zgledom privzgojil spoštovanje in udejanjanje vrednot fakultete v praksi. Predvsem je pomembno, da je kot človek, ki je delal v gospodarstvu, lahko bistveno bolj poglobljeno in neposredno razmišljal o procesih in odnosih, ki se oblikujejo v praksi, ter o možnih poteh njihove nadgradnje. Predvsem pa je na tej osnovi oblikoval strokovne teoretične predloge in rešitve za oblikovanje in razvijanje kakovostnih medsebojnih odnosov pri doseganju zastavljenih poslovnih ciljev.
Njegova zasluga kot dekana fakultete je, da je ustvaril delovno okolje, ki spodbuja razvoj fakultete in goji kulturo medsebojnega spoštovanja. Poslanstvo fakultete je namenjeno izboljšanju kakovosti življenja; to je tudi njegovo vodilo. Boris Bukovec zasleduje filozofijo, ki odraža njegovo popolno predanost odličnosti, ki ni le cilj, temveč lastnost, ki zaznamuje vsa njegova dejanja. Pot od kakovosti do odličnosti vidi kot neprekinjen proces osebne rasti in preseganja samega sebe. Na tej poti študente in sodelavce prepoznava kot ključne partnerje, kar se kaže v njegovih prizadevanjih za njihovo osebno rast in razvoj. Pri svojem delu poudarja pomen nadzorovane rasti in skupnih vrednot. Odličnost izpostavlja kot etos, ki ga je treba negovati in širiti. Ta etos je globoko ukoreninjen v njegovo delovanje, s čimer želi spodbuditi sočloveka k prepoznavanju te vrednote. Posledično njegova vloga dekana ni le karierni izziv, ampak je postala poslanstvo in njegova osebna vizija, ki se odraža v njegovi predanosti in zavezanosti k dvigu kakovosti življenja študentov, sodelavcev, okolice in k dvigu odličnosti ravnanja z ljudmi na Dolenjskem in širše.
Njegova vpetost je prepoznana v slovenskem in mednarodnem okolju na področju ravnanja z ljudmi, predvsem z aktivnim članstvom v American Society for Quality, Zvezi društev za kadrovsko dejavnost Slovenije, Dolenjski akademski pobudi, Društvu za vrednotenje dela, v Sekciji za ravnanje s človeškimi viri ter Sekciji za kakovost pri GZDBK in mnogih drugih. Je vodilni nacionalni ocenjevalec in razsodnik za Priznanje RS za poslovno odličnost.