V dvorani Kulturnega centra Kočevje je 5. oktobra potekalo odprtje Festivala lesa 2023, ki je prineslo tudi razglasitev in podelitev priznanj Prastol 2023, nagrade dijakom in zahvalo Gasilski zvezi Slovenije.
Uvodnemu pozdravnemu nagovoru dr. Vladimirja Prebiliča, župana občine Kočevje je sledila podelitev priznanj dijakom programa Mizar Gimnazije in srednje šole Kočevje. Izdelovali so stol po navdihu Enza Marija. Enzo Mari (27. april 1932 – 19. oktober 2020) je bil italijanski modernistični umetnik in oblikovalec pohištva, ki je vplival na številne generacije industrijskih oblikovalcev. Leta 1974 je kot odziv na množično proizvodnjo pohištva ustvaril knjigo z naslovom Autoprogettazione (»Samooblikovanje«), ki obravnava izdelavo pohištva in ponuja načrte in navodila, kako ustvariti 19 kosov pohištva iz vseprisotnih materialov. V njej je definiral tudi stol Sedia, ki je bil postavljen kot izziv dijakom, da ga prikrojijo po lastni domišljiji.
V parterju dvorane so bili predstavljeni vsi tekmovalni pisarniški stoli, ob njih pa še 12 stolov, ki so jih izdelali osnovnošolci, udeleženci Lesenega abonmaja pod okriljem Festivala lesa. K tekmovalnemu izzivu je pristopilo 10 dijakov 2. letnika programa mizar. Zmagovalne stole je izbrala strokovna žirija v sestavi Drago Brinšek, Gal Žvab, profesorja praktičnega pouka ter predsednica žirije, priznana oblikovalka in pobudnica te ideje, ga. Jožica Brodarič.
Nagrade dijakom je podelil ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje, gospod Gregor Pečan.
Priznanje sta najprej prevzela tretjeuvrščeni dijak Timotej Žaberl in drugouvrščeni Gašper Tomažin. Prvo nagrado je prejel Aldin Pap. Po obrazložitvi komisije njegov predlog izstopa zaradi preprostega in hkrati domiselnega posega v obstoječo temeljno formo stola Enza Maria. Dijak Aldin Pap je skrajšal deske na sedalu in naslonjalu, da je pridobil dovolj vmesnega prostora, v katerem je razdružene elemente povezal s križnim prepletom vrvice, ki spominja na tradicionalne šiviljske in vezilske tehnike. Izrazito moderna forma stola je s tem dobila bolj mehke prvine in pridih ljudske kulture.
Podelitvi priznanj dijakom je sledila zahvala Gasilski zvezi Slovenije za pogasitev gozdnih požarov na Krasu v letu 2022. Prototip nagrajenega Prastola leta 2022 »Duša zapušča telo« avtorja Gašperja Fabijana je pooblaščenki predsednika GZS, gospe Ani Nuši Somrak predal predsednik Festivala lesa Aleš Marolt.
Osrednji trenutek letošnjega odprtja Festivala lesa je bila razglasitev zmagovalne kreacije mednarodnega natečaja Prastol za leto 2023. Na natečaj je prispelo 92 prijav iz 34 držav. Prijave je ocenila strokovna mednarodna žirija v sestavi: prof. Janez Suhadolc, arhitekt, izr. prof. Rok Kuhar, arhitekt in industrijski oblikovalec, ga. Natalija Lapajne, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, doc. Primož Jeza, arhitekt in oblikovalec, g. Andrej Palman, ing. lesarstva, doc. Miha Klinar, oblikovalec in vodja studia Gigodesign, doc. Mojca Perše, profesorica na Fakulteti za dizajn, g. Albin Škalič, ing. lesarstva, direktor podjetja Murales, prof. Salih Teskeredžić, arhitekt, oblikovalec, kreativni vodja sarajevske blagovne znamke Gazzda, profesor na Akademiji v Sarajevu in Nikola Radeljković, ustanovitelj skupine Numen/ForUse, umetniški direktor blagovne znamke Nunc.
Strokovna žirija se je odločila podeliti nagrado »Posebna omemba« stolu Zwieselchair avtorjev Marise Graab in Floriana Knöblza iz Nemčije. Stol izstopa po svoji prvinski obliki in izdelavi, ki je v dobesednem pomenu najbližje ideji prastola.
3. mesto je prejel stol Slice chair, čigar avtor je Gopalkrishna Pai Kane iz Indije. Kot je obrazložila strokovna žirija, smo ljudje bitja navad. Težko si predstavljamo spreminjanje arhetipov. Ravno zato ima Slice Chair tako edinstven učinek na gledalca, zaradi zasuka našega dojemanja arhetipa, ki se je zdel nemogoč zamisliti, hkrati pa ohraniti arhetipsko strukturo in konstrukcijo. Enostavna rotacija vseh palic za 45 stopinj povzroči hkrati banalno in znano ter izjemno nenavadno strukturo.
2. mesto je prejel stol Forland, čigar avtor je George Bosnas iz Grčije. Pri oblikovanju stola »Forland« se je avtor osredotočil na okoljske vidike in problem »trajnostnega oblikovanja«. V tem odnosu do naravnega okolja in vedno bolj aktualnih okoljskih problemov je stol "Forland" kreacija, ki problematizira ekološke odpadke in pojav biorazgradljivosti.
V eni kombinaciji avtor iz modularnih elementov, privezanih z »usnjenim pasom«, ustvari samostoječi mobilni tabure za krajši oddih. V drugi duhoviti kombinaciji so modularni elementi s pasom povezani z deblom drevesa, ki je tudi konstrukcijska opora oziroma opora za krajši počitek »v gozdu«. Večnamenska uporaba stola, oziroma uporaba biorazgradljivih modularnih elementov na duhovit način zaznamuje ta nekonvencionalen uporabni predmet.
1. nagrado je prejel stol Harmony avtorja Leonharda Paulija iz Avstrije. Tipologija stola Harmony izhaja iz arhetipa sedenja na »odrezanem deblu«. Osnova stola je moderna silhueta drevesnega debla, oblikovana po sodobni t.i. "CNC tehnologiji". V masivno osnovo je vstavljeno naslonjalo, ki je realizirano kot črno pobarvan lesen odpadek. Je tudi kontrastni element lahki cilindrični obliki podnožja »debla« v naravni barvi lesa. Interventni razrez valjaste baze iz masivnega lesa je v funkciji konstrukcijske postavitve naslonjala.
Gre za potezo, ki spominja na intuitiven rez s sekiro in lahkotnost, s katero tradicionalni anonimni oblikovalec rešuje logično konstruktivno povezavo. Ustvarjalni dialog med arhetipom drevesnega debla, na katerem sedimo, in sodobnim stolom, oblikovanim s sodobnimi tehnologijami, je osnovno vodilo, ki je avtorja vodilo pri snovanju.
Zaključna beseda slavnostne prireditve je pripadla Meti Kamšek, koordinatorici Festivala lesa. V svojem nagovoru je opozorila na pomen oblikovanja za dodajanje vrednosti lesu. »Letošnji nagrajenci Prastola nam sporočajo, da je najprej pomembna vrhunska ideja, ki vdahne kosu lesa dušo, nato pa je nujen dotik žlahtne roke, da lahko les zaživi.« Ravno ideja združenih veščin in raznovrstnega znanja je letošnja rdeča nit Festivala, da bomo le s sodelovanjem različnih panog lahko dodali lesu primerno visoko vrednost.«
Dodala je, da to sodelovanje pooseblja tudi sodelovanje Festivala lesa, Kočevskega lesa in Rokodelske zadruge In situ iz Sodražice, predstavljeno na posebnem stojalu v dvorani. V sklopu projekta In situ je bilo namreč v letošnjem letu v skupnem sodelovanju izdelanih 6 novih izdelkov:
Zobotrebci v leseni dozi, oblikovanje: Festival lesa z.o.o, so.p., več avtorjev
Izdelava: In situ, Rokodelska zadruga Sodražica, z.o.o., s.o.p., Aleksander Zajc (doza), Društvo za ohranjanje dediščine Gradež (zobotrebci)
Higiensko leseno stojalo za nože
Oblikovanje: Festival lesa z.o.o, so.p., Ylenia Zobec Mihelič
Izdelava: In situ, Rokodelska zadruga Sodražica, z.o.o., s.o.p., Dušan Vesel
Set lesenih krožnikov
Oblikovanje: Festival lesa z.o.o, so.p., Ylenia Zobec Mihelič
Izdelava: In situ, Rokodelska zadruga Sodražica, z.o.o., s.o.p., Aleksander Zajc
Wellness z lesenim maserjem in aromaterapijo
Oblikovanje: Festival lesa z.o.o, so.p., Gašper Premože
Izdelava: In situ, Rokodelska zadruga Sodražica, z.o.o., s.o.p., Aleksander Zajc
Zložljiva lesena mizica in stolčki – mobilna lesena jedilnica
Oblikovanje: Festival lesa z.o.o, so.p., Gašper Premože
Izdelava: In situ, Rokodelska zadruga Sodražica, z.o.o., s.o.p., Rok Košir
»Zajc«, da te sezuje
Oblikovanje: Festival lesa z.o.o, so.p., Gašper Premože
Izdelava: In situ, Rokodelska zadruga Sodražica, z.o.o., s.o.p., Dušan Vesel
Samo stojalo v obliki aktualizacije arhetipa ribniške krošnje je oblikovala arhitektka Mateja Dekleva.
Ravno tako je Festival lesa prijavil na Trienale rokodelstva 3 izdelke, med katerimi je bil izdelek Kočevska krošnja oblikovalca Anžeta Rudija Vrhovška in rokodelca Janka Marinča uvrščena med 10 najboljših izdelkov sodobnega rokodelstva v letošnjem letu in je prejela znak odličnosti Made in Slovenia.
Omenila je tudi Konstrukto oblikovalca Nika Kralja, ki je pod okriljem ekipe organizatorjev in oblikovalcev pod okriljem Festivala lesa ter v izdelavi obrtnika Aleksandra Zajca iz Sodražice zaživela svoje uspešno tržno življenje v letu 2022 in se že pripravlja na pohod v tujino.
Festival lesa se danes nadaljuje z delavnico »Leseni gumb« za otroke v Vrtcu Kočevje. Ob 9.30 je v dvorani Kulturnega centra Kočevje stekel osrednji strokovni dogodek Festivala lesa, strokovni forum »Wood Tech Talk« z naslovom »Gozd priložnosti za oblikovanje slovenskega pohištva«. V soboto bo na idilični gozdni jasi ob koči na Črnem vrhu na sporedu Ogljefest. Za ene se bo pričel že ob 11.00 uri z vodenim planinskim pohodom iz Koblarjev ali z vodenim rekreativno kolesarskim vzponom iz Kočevja. Pravi začetek Ogljefesta pa bo zagotovo Slavnostni prižig Levstkove kope. Udeleženci bodo lahko poobedovali Ogleno kosilo, prisluhnili Oglarskim zanimivostim in zgodbam o nekdanjih oglarjih v Kočevskem rogu, tekmovali v izdelavi »mulca«, uživali v prijetni glasbi, oglenem pecivu in ravno prav zapečenem kostanju.
Festival lesa se bo po otvoritvenih dnevih nadaljeval skozi vse leto s serijo desetih dogodkov, delavnic, abonmajev in svetovanj, ki bodo potekali vse do marca prihodnje leto.
Meta Kamšek je zaključila z mislijo, da nas naravni pojavi vse bolj opominjajo, da se čas za zeleni prehod izteka: »Zato naj ponovim prepričanje kot zavezo, da prihodnost mora biti vse bolj zelena, v Kočevju pa naj bo še malo bolj žlahtno lesena.«
Galerija
