Krajevna knjižnica Senovo in Bralni krožek DU Senovo že tretje leto organizirata izlet po obronkih Bohorja, kjer se je prvič pojavil zapis oblike priimka Bohorič.
Bralni Krožek Društva upokojencev Senovo in Valvasorjeva knjižnica Krško sta preteklo soboto že tretje leto zapored v okviru praznika Mestne občine Krško organizirala domoznanski izlet Po stopinjah prvih Bohor(i)čev. Kot osrednjega strokovnega predavatelja so gostili mag. Francija Pivca.
Pred leti, ko se je zaključevalo Bohoričevo leto ob 500-letnici rojstva Adama Bohoriča, je bilo ob dejstvu, da je zgodnja oblika priimka Bohorič dokumentirana prav na obronkih Bohorja, v zraku čutiti veliko željo po odkritju rojstne vasi Adama Bohoriča. Danes je morda te zagnanosti na videz malo manj, toda raziskovanja o življenju in delu Adama Bohoriča potekajo dalje, tako na znanstvenem kakor tudi na poljudnem lokalnem nivoju.
Že tradicionalno so se udeleženci izleta zbrali pred knjižnico na Senovem, kjer sta jih v imenu organizatorjev nagovorili Boža Ojsteršek in Urška Šoštar. Nato je pot vodila do stavbe strojnice na Reštanju, kjer je poznavalec lokalne zgodovine Branko Margon zbranim predstavil zgodovino gradu Reštanj. Sledila je kratka veseloigra Kako so na Reštanju odkrili premog v izvedbi članov Gledališke skupine DKD Svoboda Senovo, k veselemu in sproščenemu vzdušju je prispeval tudi mladi harmonikar Davor Jeler.
Dva manjša avtobusa sta udeležence izleta zapeljala do Ravnega Loga, od koder so se podali na pot do cerkve sv. Jošta. Tam se je odvil osrednji strokovni del domoznanskega izleta, ki v sodelovanju z izbranimi predavatelji vsako leto preraste v pravi simpozij. Za glasbeni uvod je poskrbel MePZ DU Senovo pod vodstvom Antona Gorenca, ki je nastopil s pesmijo Večerni ave. V nadaljevanju je bibliotekarka in zgodovinarka Urška Šoštar iz povzetka raziskave o sakralnih objektih na območju Reštanja in Malega Kamna predstavila zgodovino cerkve sv. Jošta na Reštanju.
Osrednji strokovni predavatelj mag. Franci Pivec, filozof, sociolog, informatik, kulturni delavec in politik, je uvodoma poudaril združevalni pomen zborovskega petja ter ga označil za slovensko karakteristiko, saj negovanje te glasbene oblike skrbno prenašamo iz roda v rod. V predavanju je orisal čas, prostor in razmere, v katerih so študirali in nato delovali slovenski protestanti, večji poudarek pa je posvetil Bohoričevemu prispevku pri razvoju (šolskega) petja oz. glasbe. Izpostavil je, da v senci jezikoslovnih dosežkov slovenskih protestantov ostaja tako dejstvo, da je bil Adam Bohorič izšolan glasbenik, saj je imel formalno glasbeno izobrazbo, kakor tudi njegovo delovanje na glasbenem področju. V šolskem redu stanovske latinske šole, ki ga je pripravil leta 1575, je Adam Bohorič opredelil položaj glasbene vzgoje oz. petja. Po besedah predavatelja, je Bohorič skrbel, da se je protestantsko petje glasilo tudi v slovenskem jeziku, za kar je zagotovil ustrezne pesmarice z izvirnimi slovenskimi in prepesnjenimi nemškimi in drugimi pesmimi. Adam Bohorič pa je bil tudi velik zbiratelj notnega gradiva, saj naj bi njegova glasbena zbirka, ki je danes izgubljena oz. razkropljena, obsegala okoli 2.000 enot gradiva.
Z zapeto Jutranjo pesmijo Adama Bohoriča je MePZ DU Senovo sklenil strokovni program.
Ob vrnitvi na Ravni Log je sledil družabni del srečanja in zaslužena malica. K prijetnemu počutju udeležencev izleta so kakor v preteklih letih tudi tokrat prispevali srčni domačini, predvsem družina Ganc iz Završ in cerkveni ključar Stane Klavžar.
Galerija
