Po prenovljenem nekaj več kot 12-kilometrskem odseku železniške proge med Kočevjem in Ribnico, ki ga prenavljajo od oktobra 2016, bo 1. aprila po več kot desetletju z novim voznim redom vnovič stekel tovorni promet. Tamkajšnji potniški promet bo po končanju zadnjih prenovitvenih del po skoraj pol stoletja vnovič možen sredi prihodnjega leta.
Z Direkcije RS za infrastrukturo so sporočili, da so celotni projekt modernizacije železniške proge od Grosupljega do Kočevja skupaj z davkom ocenili na nekaj manj kot sto milijonov evrov.
Dodali so, da so gradbeni del modernizacije proge Grosuplje-Kočevje oz. drugo prenovitveno fazo, ki je obsegala prenovo odseka med Ribnico in Kočevjem, končali konec preteklega leta in s tem v gradbenem smislu končali prenovo celotne kočevske železniške proge.
Zdaj se ukvarjajo še z zadnjo oz. s tretjo prenovitveno fazo, ki obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov. Navedena dela bodo končali sredi prihodnjega leta in s tem na omenjeni progi do Kočevja omogočili še vnovični redni potniški promet.
Nadaljevali so, da so v začetku leta izvedli vse za vpeljavo rednega tovornega prometa na odseku Ribnica-Kočevje, saj ta namreč zdaj poteka le do Ribnice. Tovorni promet na odseku Ribnica-Kočevje bo z novim voznim redom vnovič stekel 1. aprila. Ko bodo dorekli podrobnosti, bodo o tem obvestili tudi javnost, so še pristavili.
Po navedbah direkcije so gradbena dela druge prenovitvene faze obsegala nadgradnjo 12,2 kilometrskega odseka železniške proge Ribnica-Kočevje, prenovo železniške postaje Kočevje, ureditev postajališča Stara Cerkev, izvedbena dela na postajah Ribnica, Ortnek in Dobrepolje, ureditev postajališč Čušperk in Spodnja Slivnica, ureditev nivojskih prehodov in kočevskega podvoza.
Zadnji del prenove obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni železniški progi Grosuplje-Kočevje oz. njihovo vgradnjo na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica in Kočevje, vgradnjo telekomunikacijskih naprav na postajališčih Spodnja Slivnica, Čušperk, Velike Lašče, Stara Cerkev in na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica, Kočevje, ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov.
Po lanskih podatkih naj bi država za prenovitvena dela, ki so jih začeli oktobra 2016, z aneksom za dodatna dela za izkop v kamnini skupaj z davkom odštela nekaj manj kot 15,4 milijona evrov. Ocenjena vrednost naslednjega tretjega in zadnjega dela prenove oz. nadgradnje pa je 19 milijonov evrov.
Prvih 26 kilometrov proge na odseku Grosuplje-Ortnek v vrednosti 41,9 milijonov evrov so sicer prenovili leta 2011. Leta 2013 so končali nadgradnjo devetkilometrskega železniškega odseka Ortnek-Ribnica ter dela na postaji Ribnica in na postajališču Žlebič v skupni vrednosti 18 milijonov evrov.
Traso železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ki je pospešila predvsem izvoz rjavega premoga, lesa in lesnih izdelkov iz kočevsko-ribniške doline ter tamkajšnji gospodarski razvoj, so določili leta 1887, progo pa so leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah. Slavnostno so jo odprli 27. septembra leta 1893, prvi vlak pa je po njej zapeljal 24. julija tega leta.
Po progi so v njenih najboljših letih prepeljali do 170.000 ton premoga in nekaj več kot 130.000 ton lesa. Hkrati s tovornim pa je na progi Ljubljana-Kočevje tekel potniški promet. Potniški vlaki so na omenjeni progi od leta 1968 vozili le še do Velikih Lašč, po letu 1970 so ukinili tudi te.