Paviljon Čebelji svet, s katerim je Slovenija promovirala projekt razglasitve svetovnega dneva čebel, je v tem tednu tudi uradno v trajno postavitev dobil Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica Aleksandra Pivec, ki je ocenila, da smo po svetovnem dnevu zdaj prepoznavni po vsem svetu.
Interaktivni paviljon je leta 2016 naredilo ministrstvo skupaj s Čebelarsko zvezo in drugimi izvajalci, gostoval pa je v več koncih sveta, od EU, Hongkonga do ZDA, lani pa je prešel v uporabo čebelarske zveze, ki je z javnim pozivom mirnopeški muzej izbrala za trajno postavitev objekta.
Paviljon je po pojasnilih ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravil pomembno poslanstvo, presegel pričakovanja. "Z njegovo interaktivno promocijo čebel in ostalih opraševalcev je Slovenija še uspešneje zagotavljala podporo svetovnih držav pri razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel," je, kot so sporočili z ministrstva, poudarila Pivčeva.
Slovenija si po njenih besedah s svetovnim dnevom čebel prizadeva, da bi svetovni javnosti čim bolj približala pomen čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, predvsem pri preprečevanju lakote ter ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti.
"Opraševalci so zaradi sprememb v okolju vedno bolj ogroženi. Zato moramo s konkretnimi aktivnostmi ukrepati in tako ustaviti njihovo izginjanje," je opozorila in spomnila, da je ministrstvo lani sprejelo program ukrepov za zmanjšanje ogroženosti medonosne čebele in divjih opraševalcev, katerega glavna cilja sta vzpostaviti in ohraniti številčno primerne populacije medonosnih čebel ter ohraniti številčnost in pestrost populacij divjih opraševalcev.
Paviljon sestavlja kupola iz šesterokotnih elementov, ki predstavljajo čebelje satnice, dolg je šest metrov in visok 3,2 metra, v njem pa je s pomočjo virtualnih očal omogočen ogled filmov iz čebeljega sveta, na vgrajenih monitorjih je možen ogled različnih zanimivih posnetkov o opraševalcih, slovenskem čebelarstvu in Sloveniji.
V muzeju so paviljonu dodali čebelarsko opremo in ga razstavili v prvem nadstropju muzeja. Z mirnopeške občine so sporočili, da si ga obiskovalci lahko ogledajo brezplačno.
V Mirni Peči ima sicer čebelarstvo dolgo tradicijo, občina pa ima v svojem grbu tri čebele. Krajevni naziv Mirna Peč naj bi sicer izviral iz nemške različice naziva Hönigstein, ki v prevodu pomenu Medeno peč ali pečino. Ta nemški krajevni naziv iz časa avstro-ogrske države naj bi se nanašal na medeno barvo mirnopeškega skalovja Zijalo nad izvirom Temenice, kjer naj bi po legendi rojile čebele in medile po skalah.
Na Mirnopeškem se je rodil in živel tudi znani čebelar Lojze Kastelic (1923-2010), ki je bil eden prvih pridelovalcev čebeljega matičnega mlečka in avtor knjige Korenine čebelarjenja, ki naj bi jo poznal vsak slovenski čebelar.
Sicer pa so s paviljonom Čebelji svet razširili program ob stalni razstavi o harmonikarju in mirnopeškemu rojaku Lojzetu Slaku, ki je na besedilo Slavka Podboja uglasbil priljubljeno narodnozabavno pesem Čebelar, so še sporočili z mirnopeške občine.
Župan Občine Mirna Peč Andrej Kastelic o čebeljem paviljonu
Dolenjski list