Paliativna oskrba bolnikov in njihovih svojcev je na Dolenjskem kljub trudu posameznikov nepovezana. Ni kakovostna, ni integrirana in ne deluje, je na današnjem strokovnem srečanju na to temo ocenila specialistka splošne kirurgije Splošne bolnišnice Novo mesto Petra Gornik. Kot rešitev je navedla dejavno sodelovanje vseh udeleženih.
Gornikova je na spletnem strokovnem srečanju Integrirana oskrba v luči skupnostnega pristopa, ki ga je ob svetovnem dnevu zdravja pripravila novomeška fakulteta za zdravstvene vede, opozorila, da za kakovostno paliativno oskrbo na Dolenjskem nimajo ne dovolj denarja in ne kadra.
Sicer pa bi zanjo potrebovali dostopnost za vse, osnovne informacije na enem mestu, posebno ambulanto, dodatno izobraževanje laikov in strokovnjakov, boljšo komunikacijo in mrežno povezanost.
Med drugimi načrti za izboljšanje stanja je navedla še sodelovanje pri različnih tovrstnih projektih, dodatna izobraževanja v zdravstvenih ustanovah na več ravneh, boljše sodelovanje z drugimi v tovrstno oskrbo vključenimi ustanovami, izboljšanje sodelovanja z lokalno skupnostjo in dodatne otroške postelje za paliatvine bolnike v sklopu negovalnega bolnišničnega oddelka.
Dolgoročen cilj vseh povezanih v paliativni oskrbi je zagotovitev kakovostne paliativen oskrbe v celotni regiji z aktivnim sodelovanjem vseh udeleženih, je dodala.
Sicer pa se paliativna oskrba začne z diagnozo napredovale bolezni, ker se ukvarja tako z bolnikom kot z njegovimi najbližjimi, pa poteka tudi po njegovi smrti. Je celostna oskrba in poskrbi za vse, s čimer se bolnik sooča, tako s socialno-ekonomskimi stiskami kot tudi z duhovnimi potrebami in psihološkimi in telesnimi simptomi, je še dejala Gornikova.
Srečanja se je udeležil tudi strokovni direktor novomeške bolnišnice Milivoj Piletič. Po njegovih besedah so z nedavno končanim večletnim pilotnim projektom, s katerim so razvili model integracije oskrbe bolnika s kroničnim stanjem, pri katerem so se povezali zdravstveni delavci obeh ravni, lokalne socialne ustanove in združenja bolnikov, ugotovili, da organizacija zdravstvenega varstva za oskrbo bolnikov s kroničnimi stanji ni optimalna.
Enako velja tudi za bolnike, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Takšna oskrba mora namreč biti interdisciplinarna, pristop pa hkrati "empatičen in holističnem, predvsem pa mora naslavljati specifične potrebe posameznega bolnika", je še dejal Piletič.
Kot so poudarili predstavniki prirediteljev srečanja, integrirana oskrba izhaja iz potreb uporabnika s prehodnimi in z dolgotrajnimi zdravstvenimi in socialnimi stanji in mnogovrstnimi vzporednimi problemi. Zanjo je potrebna dobra koordinacija, povezovanje in komunikacija znotraj posameznih služb in med njimi ter zlasti z uporabnikom in njegovimi neformalnimi oskrbovalci.
Paliativna oskrba je sicer multidisciplinarni pristop s celostno obravnavo bolnika z neozdravljivo boleznijo in podporo njegovim bližnjim. Vključuje kakovostno zdravstveno nego, obvladovanje bolečine in drugih simptomov bolezni, kot tudi lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih stisk. Vse te oblike pomoči izboljšajo kakovost življenja in omogočijo obolelim dostojno življenje do smrti. Paliativna oskrba pomaga bolnikovi družini in njegovim bližnjim v času obvladovanja neozdravljive bolezni in žalovanja, so še navedli.
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu je srečanje pripravila s sodelovanjem novomeške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Splošne bolnišnice Novo mesto.
Strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto Milivoj Piletič
O paliativni oskrbi na Dolenjskem
Specialistka splošne kirurgije Splošne bolnišnice Novo mesto Petra Gornik
O paliativni oskrbi in stanju na Dolenjskem