Odbor DZ za delo je med tremi predlogi sprememb zakonov, ki jih je vložila skupina 11 županov skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev in s katerimi bi reševali problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij, podprl le predlog novele zakona o urejanju trga dela. Pa še v tem primeru je s sprejetimi sedmimi dopolnili črtal vsebinske člene.
Župani iz omenjene skupine so z območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Predloge sprememb zakonov za reševanje problematike otrok, tudi romskih, iz težavnih socialnih okolij so skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev vložili v DZ avgusta. V občinah na omenjenih območjih namreč na terenu opažajo težave, medtem ko za rešitev stanja nimajo sistemske podpore države, so poudarili že pred vložitvijo predlogov v DZ.
Zakon o urejanju trga dela bi s predlogom sprememb denimo dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih, če brezposelni krši obveznosti, in s podaljšanjem najdaljše možne vključenosti posameznika v javna dela.
Dokler so Romi prejemniki transferov, so zaščiteni denimo pred globami, je dejal župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič. Če bi se zaposlil, bi mu trgali od dohodka, zato nima interesa za zaposlitev, je dodal. Predlog bi po njegovem mnenju motiviral brezposelne tudi za vključitev v javna dela. Vendar pa je razlika med prihodkom, ki ga dobi vključeni v javna dela, in socialnimi prejemki premalo stimulativna in se brezposelni zato ne želi v vključili v javna dela, je ugotovil.
A po mnenju vlade predlog ni ustrezen in ne bi prispeval k večji aktivnosti brezposelnih na trgu dela, kot so prepričani predlagatelji. Vlada meni, da predlagana napotitev na nižje kvalificirano delovno mesto že po šestih mesecih statusa brezposelnosti ni ustrezen in ne bi dosegel svojega namena. Tak predlog je lahko po ugotovitvi vlade v nasprotju z ustavno pravico do svobode dela, na podlagi katere vsakdo prosto izbira zaposlitev.
Po njenem opozorilu bi se zaradi takšne ureditve delodajalci pri zaposlovanju odločali za zaposlitev brezposelnega z višjo izobrazbo, ostali brezposelni pa bi se težje zaposlili. Imeli bi torej manj možnosti za zaposlitev in bi lahko postali dolgotrajno brezposelni.
V razpravi je Aleksander Reberšek iz NSi dejal, da je vsako delo častno. Tudi njegova prva zaposlitev je bila za minimalno plačo, je povedal. Sicer pa podjetja zdaj po njegovem opozorilu potrebujejo kader, a ga ne dobijo.
Darko Krajnc iz Svobode je po drugi strani opomnil, da morajo biti rešitve zakonite in usklajene z drugimi zakoni. Spomnil je, da je Evropska komisija letošnje leto razglasila za evropsko leto spretnosti, ki bi bilo lahko priložnost tudi za Slovenijo.
Predloga dopolnitve zakona o socialnovarstvenih prejemkih, po katerem socialna pomoč v primeru, če otrok ne obiskuje osnovne šole, ne bi bila več denarna, pa niso podprli. Zanj je glasovalo pet poslancev, proti pa deset. S prav takim rezultatom niso podprli niti predloga dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, po katerem bi bil otroški dodatek v primeru otrokovega neobiskovanja šole izplačan v naravi.