V občinah ob meji s Hrvaško ob vstopu sosednje države v schengensko območje pričakujejo predvsem sprostitev prometa in okrepitev njegove pretočnosti, pa tudi manj ovir pri prihodu hrvaške delovne sile. V nekaterih občinah si obetajo krepitev turističnega obiska, v občini Brežice pa jim bojazen vzbuja bližina milijonskega Zagreba.
Brežiški župan Ivan Molan je za STA opozoril na problem varnosti. Po njegovih besedah namreč obstaja velika nevarnost, da se bo zaradi neposredne bližine Zagreba in prostega prehajanja meje na Brežiškem okrepila kriminalna dejavnost. Da bi opozorili na to, naj bi pripravili tudi sestanek z vodstvom policije in na regijski ravni. Sicer pa od vstopa Hrvaške v schengen pričakujejo tudi ugodne učinke za turizem in trgovino, je dodal Molan.
Da bo sprememba režima na meji sprostila pretok ljudi, storitev in blaga, so prepričani v Kopru. Večja prometna pretočnost bo tudi občutno olajšala okoljsko breme, ki ga povzroča promet, dodajajo. "Ne bo pa odpravila problema poletnih zastojev, saj je ključen vzrok zanje neustrezna cestna infrastruktura. Čimprejšnja gradnja tranzitne ceste in preusmeritev prometa z naših lokalnih cest mora tudi z novim letom ostati ena izmed prednostnih nalog naše države," je za STA poudaril koprski župan Aleš Bržan.
Prav tako po njegovi oceni odprava preverjanja dokumentov na meji in prestavitev schengenske meje ne bo bistveno vplivala na število ilegalnih prehodov slovenske meje, saj izkušnje celotne EU kažejo, da tega problema ni mogoče učinkovito reševati zgolj z režimi na meji.
Piranski župan Andrej Korenika meni, da bo vstop Hrvaške v schengensko območje zelo olajšal vsakdanje življenje ljudi z obeh strani meja, predvsem dnevnim migrantom in šolarjem. "Bistveno se bo povečala mobilnost občank in občanov ter naših gostov, pričakujemo tudi manjšo obremenitev z negativnimi vplivi prometa, kot so onesnaženje, hrup in zastoji," je dodal. Na občini menijo, da bo odprava preverjanja dokumentov na meji okrepila sodelovanje lokalnih skupnosti v Istri, odprla nove čezmejne poslovne priložnosti, predvsem pa bo številnim prebivalcem omogočila veliko lažje vzdrževanje družinskih in prijateljskih stikov.
Župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič je spomnil, da so bili tamkajšnji prebivalci pred nastankom samostojne države dokaj povezani z Reko in njenim zaledjem. Te vezi, čeprav zrahljane, vidi kot osnovo za obuditev tesnejšega sodelovanja. "Prostor občine Ilirska Bistrica bo naenkrat postal širše zaledje Reke, kar za občino ponuja vrsto priložnosti na gospodarskem področju, sploh če bo tudi država pospešila prizadevanja za ureditev ustrezne prometne infrastrukture. Velike priložnosti se ponujajo tudi na področju turizma," je prepričan Kovačič.
Ob poletnih prometnih konicah pričakuje manj zastojev na cestah proti Kvarnerju, kar bo izboljšalo kakovost zraka in s tem bivanja v večini naselij ob glavnih prometnicah. Kar zadeva nadzor nezakonitih prehodov meje, Kovačič zaupa pristojnemu ministrstvu in policiji, da so predvideli različne scenarije in pripravili ustrezen načrt za ukrepanje na področju nezakonitih migracij, tudi preko ozemlja občine Ilirska Bistrica. S tem v zvezi so že napovedali obisk na občini. Država bo gotovo naredila vse, da se varnostna situacija v občini ne bo slabšala, občina bo na tem področju v okviru svojih pristojnosti v polni meri sodelovala, je Kovačič pojasnil za STA.
Podobno meni črnomaljski župan Andrej Kavšek. Predvsem se bodo rešili sezonske gneče in zastojev na meji, posledično se bo okrepila turistična privlačnost Bele krajine, je dejal za STA. "Tudi glede gospodarstva je vstop Hrvaške v schengensko območje za nas zelo pozitiven, saj v podjetjih našega območja veliko delovne sile prihaja iz sosednje države. Skratka, lahko rečem, da ima ta poteza za nas samo pozitivne učinke," je dejal Kavšek. Obstaja pa možnost varnostnih izzivov, ki se jih bodo morali ustrezno lotiti na državni in lokalni ravni, je dodal.
Tudi v Metliki, ki se je v sezoni dušila v obmejnem tranzitnem prometu, pozdravljajo prosto prehajanje državne meje. Metliška županja Martina Legan Janžekovič je za STA povedala, da jim bo vstop Hrvaške v schengen na obmejnem območju olajšal tudi varnostna posredovanja. Pri teh ne bo več protokolarnih formalnosti pri prehajanju meje, obe strani pa si bosta lahko bolje vzajemno pomagali, je še menila.
Odprava nadzora na meji bo delavcem s Hrvaškega, ki se dnevno vozijo na delo v belokranjska podjetja, omogočila lažji in predvsem hitrejši prihod na delo. Dvolastnikom bo olajšan dostop in delo na zemljiščih na obeh straneh meje, omogočen pa bo tudi številčnejši prihod hrvaških sezonskih delavcev, je še dejala metliška županja.
Gorvodno ob Kolpi, v občini Kostel z mejnim prehodom Petrina, si po besedah županje Nataše Turk obetajo predvsem sprostitev prometa. "Predvsem poleti so namreč pri izstopu iz Slovenije pogosto nastajale daljše kolone, ki so ovirale življenje v občini," je rekla. Obetajo si tudi manj ovir za turizem, je še povedala za STA.
Župan občine Loška dolina Matjaž Antončič večjih sprememb ob vstopu Hrvaške v schengen ne pričakuje. Še največ sprememb bi po njegovem lahko občutili na mejnem prehodu Babno polje, kjer je zadnja leta ob prezasedenosti preostalih prehodov občasno prihajalo do zgostitve prometa in zastojev. Mejo bodo lažje prestopali tudi domačini s sorodniki ali nepremičninami na Hrvaškem, je Antončič še pristavil za STA.
Spremembo na bolje pričakujejo tudi v Pomurju, kjer je meja s Hrvaško globoko zarezala v življenje ljudi, najbolj z zapleti pri Hotizi, ko so si nasproti stale policijske enote obeh držav, in pri Razkrižju, kjer je katastrska meja sekala domačije in celo hiše.
Na lendavski občini, kamor spada tudi Hotiza, so za STA navedli, da od vstopa Hrvaške v schengen pričakujejo lažjo logistiko in izvedbo številnih oblik sodelovanja, prireditev in projektov. Ker sta obmejni območji od nekdaj tesno povezani sorodstveno, prijateljsko in gospodarsko, bo ukinitev postopkov pri prehajanju meje bistveno olajšala in poenostavila življenje, dnevne selitve, gospodarsko in drugo sodelovanje, so prepričani v Lendavi.
Zadovoljen je tudi razkriški župan Stanko Ivanušič, ki pričakuje več priložnosti za turizem, izmenjavo kulturnih, športnih in drugih prireditev, pa tudi spodbudo podjetništvu in kmetijstvu. Kot pravi Ivanušič, so doslej ljudje sicer dostopali do svojih zemljišč, vendar oteženo. Dobili so ključe za zapornice, sorodnike pa so lahko obiskovali le prek uradnih mejnih prehodov. Težave pri prehajanju meje so imeli tudi ob obisku zdravnika.
"In vsega tega bo obmejno prebivalstvo, ki je plačalo najvišjo ceno schengenskega območja, osvobojeno," je dodal Ivanušič. Opozoril pa je, da morata državi kljub ukinitvi schengenskega režima urediti potek državne meje.