Omrežja moči bodisi politična, socialna, gospodarska, finančna, družinska ali cerkvena, so veliko starejša od sleherne države, seveda tudi slovenske, in segajo daleč v zgodovino.
Pri nas imajo v času tako imenovane tranzicije, ki se je začela z osamosvojitvijo in se je v dvajsetih leti povsem razvodenela, žal negativen predznak, v sodobnih, visoko razvitih in demokratičnih družbah pa so celo neizogibna.Tam omrežja moči, ki so nastala na poljih ekonomije, vplivajo in krojijo politiko, kar je dobro, pri nas pa so dominantna politična omrežja, z velikim vplivom v ekonomijo. O tem, kam nas je to pripeljalo, pa že dalj časa še kako občuti sleherni državljan. Iztočnica teh ugotovitev se kot rdeča nit vleče v knjigi Omrežja Moči, novinarja Alija Žerdina, ki jo je v pogovoru z Aleksandrom Lucujem, zagotovo najboljšim poznavalcem , kot je nekdo zapisal -omrežne infrastrukture pri nas, predstavil v polnem skednju Škrabčeve domačije v Hrovači.
Oba sta poznavalca in spremljevalca vzvodov in struktur moči, v pogovoru sta razkrivala gospodarsko- politične epicentre vpliva ter njegove usodnosti na aktualne družbene razmere. Žerdin je podatke o osebah , ki zasedajo ali so zasedale pomembne položaje v političnih strankah, vladi, parlamentu in prestižnih civilnodružbenih združenjih, nabiral dve desetletji. Tako je prišel do skoraj tisoč imen in priimkov oseb, ki sestavljajo slovensko politično-ekonomsko- kulturno omrežje, ki ima svojo formalno in neformalno dimenzijo.
V tem omrežju pa je koncentrirana ekonomska in politična moč. Lucu, ki podatke o posameznikih in skupinah pridobiva zgolj v pogovorih z ljudmi, se ukvarja z organizatorjem teh omrežij, izpostavlja pa njihovo izjemno moč. Vsa leta , govorimo obdobju po osamosvojitvi, je vsekakor najbolj nedotakljiva finančna oligarhija , za bančnike, ki so del nje , pa je dejal, da je to neprebojna falanga, ki jo ščitijo vse politične opcije.
Žerdin je poudaril, da je do leta 2004 pletenje omrežnih skupin potekalo bolj skrito. Takrat se postavi nova vlada, ki nekako razkrije vpliv politične moči na strukture ekonomske moči. Z omrežji so tesno povezani tudi strici iz ozadja. Ponujajo se kot rešitev tistih, ki ne vedo kaj narediti s to državo, se strinjata govorca. In kaj o tem meni v zadnjem času največkrat omenjen stric iz ozadja, nekdanji predsednik države Milan Kučan.