Danes je v organizaciji Občine Krško, KGZS Zavoda Novo mesto in poslanca Evropskega parlamenta (SLS/EPP) Franca Bogoviča potekal strokovni posvet z naslovom: NAMAKANJE IN ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV (OP) – možnosti in priložnosti za razvoj namakanja in OP v Sloveniji v naslednjih letih.
Cilj strokovnega posveta je bil seznaniti domačo strokovno javnost, odločevalce in proizvajalce oz. pridelovalce sadja ter zelenjave in širšo slovensko javnost z najbolj razvitimi sistemi organizacij proizvajalcev (OP) in namakanja v EU, s katerimi se je del slovenske zainteresirane javnosti seznanil že na strokovni ekskurziji v Belgiji maja letos. Namen je bil tudi seznaniti javnost z dejstvom, kako pomembne so organizacije proizvajalcev (OP) in pregledati, kaj se trenutno dogaja na področju organiziranja OP v Sloveniji ter prenesti praktične izkušnje iz Belgije širšemu krogu zainteresiranih z željo, da bi bile prve organizacije v Sloveniji ustanovljene že letos oz. v začetku leta 2016.
VIDEO IZJAVA EVROPSKEGA POSLANCA FRANCA BOGOVIČA (SLS/EPP): https://www.youtube.com/watch?v=5cdXVTqKlCU
V prilogi: Predstavitev evropskega poslanca Franca Bogoviča: Organizacije proizvajalcev v sektorju sadjarstva in zelenjadarstva v Evropski uniji
Fotografije v prilogi - vir: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča
* * *
V uvodu so udeležence, ki jih je bilo prek 120, nagovorili župan Občine Krško mag. Miran Stanko, direktor KGZS Zavod Novo mesto Jože Simončič, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS mag. Tanja Strniša, generalni direktor Agencije za okolje RS Joško Knez ter evropski poslanec in namestnik v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) Franc Bogovič.
Krški župan mag. Miran Stanko je predstavil primer, kako se z izzivom namakanja soočajo v Občini Krško, kjer je že 265 hektarjev namakalnih površin. Po izgradnji prve faze namakalnega sistema Kalce – Naklo, ki je v uporabi že od leta 2006 in zajema 110 hektarjev namakalnih površin v dolžini 3,5 kilometra cevi, bodo jutri - v soboto, 3. 7., v Velikem Mraševem uradno namenu predali tudi II. fazo namakalnega sistema, s katero se je področje namakalnih površin povečalo na skupno 265 hektarjev. Področje druge faze namakalnega sistema se razprostira na 155 hektarjih oz. 9,1 kilometra skupne dolžine cevi, zajema pa 305 parcel in 166 lastnikov, Občina Krško pa je naložbo v višini 1,1, milijona evrov zgradila s pomočjo evropskih sredstev v višini cca. 710.000 evrov. Skupna predvidena poraba vode na celotnih 265 hektarjih prve in druge faze zgrajenega namakalnega sistema je ocenjena na 244.000 m3/leto, in sicer v obdobju med marcem in oktobrom, obe fazi pa imata skupno črpališče in transformatorsko postajo. Občina Krško je na podlagi javnega poziva izbrala najugodnejšega ponudnika za izgradnjo namakalnega sistema in v novembru 2013 podpisala pogodbo z izvajalcem del Gradnje, d. o. o., Boštanj, dela pa so stekla v začetku leta 2014. Sistem, za katerega vodna pravica oziroma dovoljenje velja do leta 2042, omogoča kapljično namakanje za kmetijsko proizvodnjo zelenjave, jagodičevja, poljščin in trsnih cepljenk. Lastnik obeh faz je Občina Krško, upravljavec sistema pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Kot je poudaril župan občine Krško mag. Miran Stanko, nov namakalni sistem ponuja nove razvojne možnosti lokalnemu kmetijstvu z vidika uvajanja novih oz. donosnejših kultur v kolobar kot tudi z vidika samooskrbe lokalnega prebivalstva. Projekt pa je rezultat dobrega sodelovanja občinske uprave z lastniki, krajani in člani odbora.
Državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša je v uvodnem pozdravu predstavila aktualno delo na ministrstvu in nekatere ukrepe oz. aktualne razpise, pri čemer je napovedala, da bo še ta mesec objavljen razpis za mlade prevzemnike kmetij, kot je tudi izrazila upanje, da bodo uspeli tudi s čimprejšnjo objavo novega razpis za namakanje (z EU sredstvi in deloma državnimi sredstvi), ker po njenih besedah obstaja velik interes za postavitev namakalnih sistemov.
Namakanje kmetijskih površin je namreč predpogoj za zelenjadarsko proizvodnjo. Program razvoja podeželja (PRP) omogoča sofinanciranje namakalnih sistemov. V finančni perspektivi 2007 – 2013 je bilo zgrajenih prek 1000 namakalnih sistemov, v sedanji finančni perspektivi 2014 – 2020 pa moramo to številko bistveno povečati. Na posvetu so zato sodelovali vsi pomembni odločevalci pri izgradnji namakalnih sistemov.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je predstavil Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja & zelenjave v Evropski uniji, ter zastavil vprašanje, ali se slovenski pridelovalci, nevladne organizacije in slovenska kmetijska politika (že) zavedajo pomena OP v sektorju sadjarstva in zelenjadarstva? Poudaril je, da OP-ji v Evropski uniji ključni igralec na teh dveh področjih in da vedno močnejša pogajalska moč trgovine zahteva tudi združevanje in sodelovanje ponudnikov. »OP so v sektorju sadjarstva in zelenjadarstva temelj, na katerem se v EU (od reforme v sektorju sadjarstva in zelenjadarstva l. 1996) gradi pogajalska moč pridelovalcev sadja in zelenjave,« je dejal Bogovič. Po njegovi oceni se Slovenija žal še ne zaveda pomena OP za sektor sadjarstva in zelenjadarstva, čeprav je naša država že več kot 11 let članica EU in danes v slovenski pravni red še nima prenesene zakonodaje, ki v EU ureja področje delovanja in financiranja organizacij proizvajalcev, čeprav je sicer od konca leta 2014 sicer v RS možno priznavanje OP.
Bogovič je še poudaril, da Slovenija takšnih priložnosti ne sme več zamujati. Dejal je, da mora država najprej narediti zakonodajni okvir, kar je naloga MKGP, ki mora sedaj takoj narediti strategijo povezovanja, na osnovi katere se lahko organizirajo organizacije proizvajalcev v sektorju sadjarstva in zelenjadarstva in prijavijo potem svoj operativni program, ki je potem financiran iz EU. Bogovič je še izpostavil, da bodo posamezni proizvajalci tako povezani bistveno močnejši na trgu, skupno nastopijo na trgu proti trgovini, hkrati pa tudi skupaj načrtujejo proizvodnjo. »Da se ne zgodi, da imajo vsi naenkrat isto solato, potem pa ne vedo več, kam z njo, kar je bil primer večkrat tudi v Sloveniji«, je ponazoril Bogovič.
»V Sloveniji ni dovolj, da samo spišemo vloge za subvencije, ampak je treba znati tudi ljudi organizirat, in jih tudi kam zapeljati in jim povedati, kakšni so svetovni trendi in tem trendom slediti, sicer bomo enostavno iz tega velikega, zanimivega trga izpadli. Ostali bodo tisti, ki znajo delati,« je še poudaril Bogovič.
V sklopu panela »Namakanje« so govorili še dr. Rozalija Cvejić, Biotehniška fakulteta Ljubljana: Perspektive namakanja v Sloveniji; Tomaž Primožič (soavtorstvo: Leon Ravnikar, Igor Ritonja, MKGP) z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: Pogled MKGP na priložnosti za namakanje v FP 2014-2015; Leon Behin in Mateja Tavčar, Ministrstvo za okolje in prostor RS: Pogled MOP-a na področje namakanja; Mitja Golobič, ARSO: Postopki pridobivanja dovoljenj za koriščenje vode za namakanje; mag. Vojko Sotošek, direktor INFRA, d. o. o.: Možnosti za namakanje ob izgradnji HE na Spodnji Savi.
V sklopu panela na temo »Organizacije proizvajalcev« pa so poleg evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) svoje poglede podali še: Leni Breznik, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: Postopki za registracijo OP v Sloveniji; Alenka Šesek, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: Ukrepi PRP 2014-2020, vezani na OP; Boštjan Kozole, Evrosad: Pogled zainteresiranega za ustanovitev OP na področju sadjarstva; Davorin Simončič: Praktični vidiki pridelave zelenjave in sodelovanje s KZ Krka, z. o. o.; in dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: Ali so slovenski zelenjadarji pripravljeni na ustanovitev OP na področju zelenjadarstva.
V razpravi so gostje v občinstvu pozdravili aktualnost vsebine strokovnega posveta, tako z vidika namakanja, ki v vremenskih okoliščinah zadnjih let, ko smo v Sloveniji priča na eni strani v pridelovalni sezoni zelo visokim temperaturam zraka in tudi sušam, po drugi strani pa obdobjem velikega povečanja količine padavin, dejansko postaja velik izziv za kmetijsko proizvodnjo, kot tudi za področje organiziranja proizvajalcev v sektorju sadjarstva in zelenjadarstva, brez katere slovenski kmetje letno puščajo v Bruslju neizkoriščenih kar 2 – 3 milijone evrov.
Ob zaključku posveta je sledil ogled proizvodnje zelenjave na področju namakalnega sistema Kalce – Naklo, ki je eden od uspešnejših primerov dobrih praks proizvodnje in namakanja zelenjave v Sloveniji.
Današnji strokovni posvet je potekal sicer dan pred Dnevom tehnike – pridelava, namakanje in promocija zelenjave Krško 2015, ki bo v soboto, 4. julija 2015, ob 9. uri na kmetiji Jurečič v kraju Veliko Mraševo.
Galerija
